Diamantna zakonca Toporiš

Na zadnji dan starega leta sta šestdeset let skupnega življenja praznovala Anica in Jože Toporiš iz Srednje vasi pri Goričah.

Domači povedo: »Beštrova Anica iz Ravnice pri Radovljici je prišla v Goriče, po domače k Bajdu, ko je imela rosnih 16 let. Pri njih je stanovala in bila zaposlena. Tu je spoznala M'snikovega Joža iz Srednje vasi. Ta se je hodil k njej ženit. Konec leta 1963 sta se poročila in si uredila stanovanje na manjši kmetiji, na Jožetovem domu.«

Oba sta se zaposlila v kranjski Savi. »Anica v skladišču, Joža pa na transportnih trakovih, kjer je delal na tri izmene.« Po službi sta delala še na kmetiji. Leta 1969 je kmetija prešla z očeta na sina, v roke Jožeta Toporiša. »Začela sta ustvarjati iz nič,« nadaljujejo domači. »Z odrekanjem ter trdim delom na kmetiji in v tovarni sta najprej zgradila gospodarsko poslopje, nekaj let kasneje še hišo ter uredila okolico. Upokojitev sta dočakala v Savi.«

Paru so se v zakonu rodili trije otroci: najstarejša hči Alenka se je omožila skoraj k sosedu, sedem let mlajši sin Jože živi na Letenicah, najmlajši Peter pa je ostal doma in prevzel kmetijo. Dobro gospodari, pravijo domači.

Diamantna slavljenca imata tudi šest vnukov in pet pravnukov. Zadnji, Matija, se je rodil 5. januarja letos, tako da je te dni v njuni hiši še posebno veselo. Živita namreč v pritličnem stanovanju domače hiše, ki sta ga nedolgo nazaj prenovila. Še vedno skrbita sama zase. Jože bo februarja star 89 let, Anica pa jih je dopolnila 81 in je dobrega zdravja, izvemo. »Skoraj vsak dan še sede za volan, obdeluje svoj 'zelnik', obrezuje sadje, kuha žganje in predvsem dobro skrbi za svojega moža, ki mu zdravje že rahlo nagaja. Vsak torek in petek prebere ves časopis in ne gre prej od mize, dokler ni rešen še sudoku.« Toporiševa sta namreč zvesta naročnika Gorenjskega glasa.

Ker imajo vsi trije otroci družine v t. i. goriški fari oziroma župniji Goriče, se je spodobilo, da visoko obletnico skupne poti staršev praznujejo v domači cerkvi prav na dan svete družine, ki je vzor tradicionalnega, krščanskega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, ki se v današnjem času vse bolj izgubljajo, menijo.

Praznovanje so začeli s slovesno mašo. Maševal je domači župnik Franc Brečko, zapel je mešani pevski zbor pod vodstvom sestre Francke Žižek, pritrkovalci so zvonili in otroci so se zahvalili staršem in Bogu za skupaj preživeta leta. »Preteklost in prihodnost sta se združili v trenutke, ko so se vsi s slavljencema srečali, se ustavili, se poveselili in jima zaželeli vse dobro,« zaključijo.