Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: Reuters
Meddržavno sodišče v Haagu. Foto: Reuters

Nikaragva je pred ICJ-jem danes predstavila svoja stališča. Predstavnik Nikaragve Daniel Müller je humanitarno pomoč za Gazo, ki jo tudi s pomočjo letal dobavlja Nemčija, označil kot patetičen izgovor, saj da Berlin istočasno Izraelu dobavlja orožje, ki ga ta koristi za ubijanje palestinskih otrok, žensk in moških, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po besedah strokovnjaka za mednarodno pravo Müllerja, ki je februarja predstavljal stališča Slovenije v okviru postopka o očitanem spornem delovanju Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih, se predstavniki nemške vlade zavedajo grozovitih razmerah v Gazi, a kljub temu vztrajajo pri podpori Izraelu. Kot dokaz tega je izpostavil nedavno izjavo zunanje ministrice Annalene Baerbock, ki je razmere v oblegani palestinski enklavi označila za pekel.

Nikaragva je postopek proti Nemčiji sprožila pred več kot mesecem dni, v njem pa Berlinu očita, da z zagotavljanjem politične, finančne in vojaške podpore Izraelu ter z ukinitvijo sredstev za agencijo ZN-a za palestinske begunce (UNRWA) spodbuja izvajanje genocida.

Nikaragva od sodišča zato zahteva, naj proti Nemčiji uvede začasne ukrepe, kot je to storila v primeru postopka Južne Afrike, v katerem so sodniki ugotovili, da obstaja verjetnost, da Izrael izvaja genocid v Gazi.

Nemčija je ključna evropska vojaška podpornica Izraela. Foto: AP
Nemčija je ključna evropska vojaška podpornica Izraela. Foto: AP

Nikaragva želi, naj sodišče Nemčiji odredi ustavitev izvoza orožja v Izrael, in ji zapove, da mora zagotoviti, da že dobavljenega orožja Izrael ne koristi pri resnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava. Prav tako od ICJ-ja želijo, da Nemčiji ukaže obnovitev financiranja dela UNRWA v Gazi, ki ga je ta začasno ukinila po izraelskih nedokazanih obtožbah o domnevnih aktivnostih sodelavcev agencije med vdorom palestinskih borcev na jug Izraela 7. oktobra lani.

Dvodnevne predstavitve na temo izrednih ukrepov so del širšega primera, ki ga je sprožila Nikaragva, ki Nemčijo zaradi podpiranja Izraela obtožuje kršenja konvencije o genocidu in vojnega prava.

Berlin pravi, da primer na ICJ-ju ni upravičen, Nemčija pa bo svoja stališča predstavila v torek.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Berlinu je že vnaprej zavrnil obtožbe, nemška predstavnica Tania von Uslar-Gleichen pa je po zaključku današnje seje ponovila, da Nemčija v celoti zavrača navedbe Nikaragve. Današnjo predstavitev je označila kot izjemno pristransko ter izrazila prepričanje, da Nemčija ni neposredno ali posredno kršila konvencije o genocidu ali mednarodnega humanitarnega prava.

Primer, ki ga je proti Nemčiji sprožila Nikaragva, sledi primeru Južne Afrike proti Izraelu pred istim sodiščem zaradi očitkov o genocidu v Gazi.

Januarja je ICJ presodil, da so južnoafriške trditve, da je Izrael kršil konvencijo o genocidu, verodostojne oziroma verjetne.

Nemški vladni uslužbenci vlado pozivajo, naj preneha pošiljati orožje Izraelu

Medtem je več sto nemških vladnih uslužbencev kanclerja Olafa Scholza in nekatere ministre pozvalo, naj nemška vlada "nemudoma preneha pošiljati orožje izraelski vladi" zaradi zločinov in kršenja mednarodnega prava v Gazi.

"Izrael v Gazi izvaja zločine, ki so očitno v nasprotju z mednarodnim pravom in torej tudi ustavo, ki smo ji kot zvezni javni uslužbenci zavezani," po poročanju Al Džazire piše v izjavi.

Podpisniki so navedli presojo Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, ki je januarja ugotovilo, da bi lahko izraelska dejanja v Gazi predstavljala genocid.

Pobudniki petstranske izjave pravijo, da je podporo izrazilo okoli 600 javnih uslužbencev, podpora za pobudo pa je rasla več mesecev, tudi od ust do ust na različnih ministrstvih.

Sorodna novica Več kot 800 vladnih uslužbencev v ZDA in Evropi kritičnih do politik svojih vlad glede vojne v Gazi

Uslužbenci v izjavi vlado pozivajo tudi, naj pritisne na Izrael z namenom takojšnje prekinitve ognja v Gazi, da obnovi svoje financiranje agencije ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) ter da "aktivno in odločno zagovarja priznanje palestinske države" v mejah iz leta 1967.

Nemčija je leta 2023 odobrila izvoz orožja Izraelu v vrednosti 326,5 milijona evrov, kar je desetkrat več kot leto prej. Nemčija je po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) zagotovila 30 odstotkov orožja izraelske vojske.

Raziskovalci so tudi ugotovili, da 99 odstotkov izraelskega orožja prihaja iz ZDA in Nemčije, ki je druga največja dobaviteljica orožja Izraelu.

Javni uslužbenci so izjavo ministrstvom poslali prejšnji teden, pojasnili pa so, da zaradi občutljivosti tematike in "pretirane državne represije, na katero naleti kritika na tem področju", želijo ostati anonimni.

Al Džazira je preverila identiteti dveh pobudnikov, od katerih je en višji uslužbenec. Ta je opisal "vzdušje strahu" med javnimi uslužbenci. Dejal je, da so ga po oktobrskih internih pritožbah ministrom zaradi izraelskih vojnih zločinov opozorili, naj o tem ne govori. Podpisniki izjave naj bi delali na različnih ministrstvih.

Eden od pobudnikov izjave je izrazil strah, da bi lahko zaradi vpletenosti v izjavo izgubil službo in bil celo preganjan in zaprt. Dejal je, da v Nemčiji po 7. oktobru glede tega vprašanja vlada "popolno brezzakonje". Ljudi aretirajo, tudi brutalno, pravne utemeljitve pa so neustrezne. "V Nemčiji trenutno ni pravic, ko gre za Palestino," je dejal.

Tudi v drugih državah javni uslužbenci nasprotujejo zahodni podpori Izraelu. Februarja je 800 uslužbencev v ZDA in EU-ju podpisalo "čezatlantsko izjavo", v kateri so opozarjali, da bi lahko zahodna podpora Izraelu pomenila "hudo kršitev mednarodnega prava". Opozorili so tudi, da odločevalci ignorirajo mnenja strokovnjakov.