Kiti, delfini in morski psi niso “škodljivci”

“Danes vemo, da veliki plenilci, kot so denimo kiti, delfini in morski psi, niso škodljivci, temveč v morskih ekosistemih igrajo izredno pomembno vlogo” je ob objavi študije o kitih in delfinih v Jadranskem morju poudaril eden od soavtorjev študije, doc. dr. Tilen Genov, predsednik društva Morigenos in predavatelj na Univerzi na Primorskem.

ISTRA > Znanstveniki so v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Acta Adriatica, pregledali in strnili doslej obstoječe znanje o jadranskih kitih in delfinih in podali smernice za njihovo dolgoročno varstvo.

Svetovni rekorder v potapljanju na dah

Pestrost vrst kitov in delfinov v Jadranskem morju je večja, kot si marsikdo predstavlja. Tu stalno živi pet vrst, občasno se pojavljata še dve. Najštevilčnejša vrsta je progasti delfin, ki živi v globokem južnem Jadranu, v Sloveniji pa se pojavi redko. Sledi mu velika pliskavka, ki je tudi najbolj razširjena po vsem Jadranu. Živi tudi pri nas, raziskovalci društva Morigenos pa jo preučujejo že več kot 20 let. V Jadranu je bil nekoč pogost tudi navadni delfin, ki pa je danes izjemno redek. V južnem Jadranu sta v manjšem številu prisotna še okrogloglavi delfin in Cuvierjev kljunati kit. Slednji je svetovni rekorder v potapljanju na dah, saj se lahko potopi tudi do 3000 metrov globine in pod vodo ostane več kot tri ure.

Prvo srečanje z delfini v novem letu

V začetku minulega tedna so člani društva Morigenos v Piranskem zalivu prvič letos srečali skupino delfinov. Takoj so prepoznali nekaj dobro znanih plavuti, kot so Neptun, Olaf, Galatea in Natali, nekatere pa so imele ob sebi tudi mladička. Še posebej so se razveselili, ko so zagledali tudi delfina, ki ga je lani rešil piranski ribič, potem ko se je ujel v mrežo.

Občasno se v Jadranskem morju pojavi brazdasti kit, tudi v Sloveniji, ter kit glavač, medtem ko druge vrste Jadransko morje obiščejo izredno redko. Ena takih izjem je denimo kit grbavec, ki se je leta 2009 dva meseca zadrževal v slovenskem morju.

Plenilci na vrhu prehranjevalne verige

Kiti in delfini so plenilci na vrhu morskih prehranjevalnih verig in imajo v morskih ekosistemih pomembno vlogo. To, da so prisotni v Jadranskem morju, je dober znak. Po drugi strani pa je prav Jadransko morje eno od najbolj obremenjenih sredozemskih območij, kjer številni človeški dejavniki negativno vplivajo na stanje morskih ekosistemov in neposredno ogrožajo tudi jadranske kite in delfine, ugotavljajo znanstveniki v študiji. “Podatki so jasni: če želimo zdravo in bogato morje, od katerega smo odvisni tudi ljudje, potrebujemo zdrave populacije velikih morskih plenilcev,” je prepričan Tilen Genov.

Kampanje za iztrebljanje

Dr. Giovanni Bearzi izpostavlja, da so v preteklosti delfine obravnavali kot škodljivce, njihovo ubijanje pa je bilo pogosto in razširjeno, predvsem zaradi zmanjšanja konfliktov z ribištvom: “V Jadranskem morju so kampanje za iztrebljanje delfinov spodbujali organi, pristojni za upravljanje ribištva, in ti poboji so se izvajali več kot stoletje, vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja.”

Čeprav so jadranske kite in delfine namerno pobijali v obdobju med 19. in sredino 20. stoletja, pa jih danes ogroža več dejavnikov, od prekomernega izlova njihovega plena, hrupa, plastičnih odpadkov, kemičnega onesnaženja in podnebnih sprememb. Jadran je zaradi svoje polzaprtosti in relativne plitvosti še posebej občutljiv, gre pa tudi za morje, kjer je ribolov z vlečnimi mrežami najbolj intenziven na svetu, poudarjajo.RŠ

---