Na Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij se je uradno končal drugi izbor Naj živilsko podjetje, ki ga organizirata Časnik Finance in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Najboljše živilsko podjetje med mikro in malimi podjetji je po mnenju strokovne komisije Oljarna Kocbek iz Sv. Jurija pri Ščavnici, med srednjimi in velikimi pa koprski Vinakoper.
Vinakoper: drznost pri eksperimentiranju
Vinakoper kot ambasador Istre ob drznem eksperimentiranju nenehno razvija nove izdelke in nadgrajuje stare, se širi na svetovne trge in z visoko tehnologijo skrbi za zdravje trte in vina ter razvija trajnostno poslovanje. V zadnjih nekaj letih prav vsako leto poskrbijo za vrsto novih izdelkov, tako mirnih kot penečih se vin, drugih dobrot iz vina, pa tudi izdelkov v darilnem programu, v vseh pa se srečujeta tradicija in sodobnost.
»Smo pomembno podjetje v lokalnem okolju, zato želimo biti zgled prehoda v trajnostno družbo in spodbujevalec trajnostnega življenjskega sloga tako svojih kupcev kot širšega družbenega okolja,« razmišlja direktor Vinakopra Borut Fakin.
Ponosni so, da jim je uspelo kupce prepričati s sladkim refoškom, novim vinom v liniji Koper, ki se samo po letu in pol prodaje uvršča med njihove glavne prodajne izdelke. Na trg so letošnjo pomlad poslali dva nova roséja, na začetku junija prihaja še tretji rosé, to bo penina capris marine ice rosé. Z novim vinom pred nedavnim dovoljene sorte v Sloveniji – tannat – so obogatili linijo mirnih vin Capris in poskrbeli za premierno polnitev te sorte v Sloveniji.
Usmeritev v trajnost Vinakoper dokazuje tudi z embalažo, prijazno do okolja. Ekološko pridelano vino refošk za tovrstno pakiranje še zori v sodih, steklenice čakajo, piko na i bo dal dizajn. »Res smo ponosni na projekt Eko 360°, ki bo zaživel septembra.«
Glavne naložbe so namenjene obnovi vinogradov ter nabavi kmetijske in predelovalne opreme. Lani so končali naložbo v predelovalno linijo grozdja, ki z optičnim pregledom precizno selekcionira samo najprimernejše grozdne jagode za visokokakovostna vina.
Vložili so v lesene vinifikatorje s prostornino pet tisoč litrov in vso potrebno opremo za nadzorovano fermentacijo grozdja. Lani so postavili sončno elektrarno in pet polnilnic za električna vozila, ki so na voljo obiskovalcem vinskega butika.
Oljarna Kocbek: tradicija in inovacija
Oljarno Kocbek, ki jo kot tretja generacija v stoletni zgodovini družinskega podjetja vodi Gorazd Kocbek, odlikujejo visoka mera inovativnosti, skrb za trajnost poslovanja in ohranjanje tradicije pridelave olja ob doslednem povezovanju z lokalnimi pridelovalci.
Letos uspešno nadaljujejo prodajo bučnega olja in različnih izdelkov z bučnimi semeni, hkrati za trg že pripravljajo nove. Njihovi izdelki so izključno iz bučnih semen lokalnih pridelovalcev, olje pa pridobivajo po tradicionalni metodi.
V ponudbi njihovih izdelkov so poleg bučnih olj še sončnična olja, olje oljne ogrščice, druga rastlinska olja, bučna semena, sol z bučno pogačo, bučni pesto, salama z bučnimi semeni, čokolade in testenine z bučnimi semeni, sušeni Luštov paradižnik v bučnem olju, balzam za ustnice iz bučnega olja in naravno milo z bučnim oljem.
Bučni pesto se je uspešno uveljavil na trgovskih policah več večjih trgovcev, na police velikih trgovcev in bencinskih servisov kmalu pride bučni čips, ki ga iz bučnih semen izdelujejo s partnerjem. Gorazd Kocbek, direktor in predstavnik tretje generacije tega družinskega podjetja, pa napoveduje tudi gin heaven & hell iz buč in bučnih semen.
In od kod vse dobivajo naročila? Kitajska je trenutno največji odjemalec iz tujine, sledijo Kazahstan, Japonska in Tajvan. Želijo si čim prej obuditi angleški, azijski in ruski trg. Večino olja – 80 odstotkov – še vedno prodajo slovenskim kupcem. Tujino, še posebej Dubaj, bodo tudi v prihodnje nagovarjali z bučnim oljem in kaviarjem.
Leta 2021 so dozidali in rekonstruirali staro poslopje, zagotovili večje prostore za oljarno in polnilnico, s tem pa povečali proizvodne zmogljivosti. »Izboljšali smo konkurenčnost, zvišali dodano vrednost in spodbudili trženje kmetijskih izdelkov,« poudarja Miša M. Kocbek. Podjetje trenutno zaposluje štiri ljudi in ustvarja kar 73 tisoč evrov dodane vrednosti.
Graski priznanje za prodornost
Posebno priznanje za prodornost in poslovni model prihodnosti, ki ga je podelila strokovna komisija v sestavi Darja Majkovič, direktorica občinske uprave Žalec, Jana Kolenc Muženič, vodja produkta za varnost živil na SIQ, Peter Wostner z Umarja in Srečko Korber, novinar Mojih financ, je prejela Graska.
Graska pod blagovno znamko Grashka razvija veganske delikatese po tradicionalnih metodah ter brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranega škroba. Vodilo članov ekipe Graske je ustvariti odgovoren prehranski sistem, ki pomaga ohranjati okolje, živali in zdravje ljudi.
Za svoje izdelke uporabljajo naravno odporne pridelke, kot so konoplja, ajda, čičerka in gobe, saj dobro uspevajo v celinski Evropi in so odporne proti vse hujšim podnebnim spremembam. Sestavine za svoje izdelke kupujejo neposredno na ekoloških in regenerativnih kmetijah v širši regiji.
Sodelujejo s petimi proizvodnjami in 15 regionalnimi pridelovalci v Sloveniji, Italiji, Srbiji, Makedoniji, Avstriji in na Hrvaškem. A njihov cilj je ustvariti svojo oskrbovalno mrežo in čim bolj skrajšati oskrbovalne poti. Zato so lani za razvojne dejavnosti in prenos proizvodnih protokolov za partnerske proizvodnje namenili 30 tisoč evrov. Dobavitelje in kupce želijo najti v regiji, v krogu največ tisoč kilometrov.
Vložili so tudi v krepitev spletne trgovine in povezavo glavnih mest po EU z virtualnimi skladišči in končnim kupcem. »Zaradi zahtevnih logističnih sistemov moramo ustvariti infrastrukturo za učinkovito naročanje, kakovostno načrtovanje in distribucijo do prodajnih kanalov. Wolt in druge mestne kurirje vidimo kot idealnega partnerja za vzpostavitev mreže za dostavo paketov v kratkem času,« pripoveduje direktor Martin Rojnik.
Jeseni Graska odpira delikateso v Centru Rog v Ljubljani. Prihodnje leto nameravajo dodatnih 400 tisočakov nameniti za odprtje vsaj še ene fizične delikatese in širitev prodajnih kanalov na evropskem trgu. Nacionalni inštitut za nutricionistiko je izdelke znamke Grashka izbral za najboljšo inovacijo leta 2022, Graska pa je pridobila tudi certifikat za certificirano ekološko kmetijstvo EU.
Zakaj Pivka perutninarstvo?
Posebno priznanje Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS ter Časnika Finance je prejela družba Pivka perutninarstvo. »Podjetje odlikuje uspešno poslovanje, njegov pomen za slovensko živinorejo ter predelavo piščančjega mesa in rib, ki jo spodbuja z dobrim sodelovanjem z rejci in nenehnim nadgrajevanjem kakovosti ter z inovativnimi trženjskimi metodami. Podjetje je močno vpeto v lokalno okolje, saj tesno sodeluje z lokalno skupnostjo in je pomemben zaposlovalec.
Poudariti je treba odlično komunikacijo v kriznih razmerah v času covida, ki je vodila k uspešni zajezitvi pandemije covida v podjetju, in pravočasno ukrepanje na ravni celotnega lokalnega okolja. Zgledno je njegovo sodelovanje z drugimi podjetji iz različnih dejavnosti in v odnosu do porabnikov, kjer prisluhne njihovim potrebam, sledi trendom in prispeva k javnemu zdravju. Tako so se s svojimi kooperanti reje piščancev lotili stoodstotno brez antibiotikov, vse meso je slovenskega porekla, pri reji upoštevajo najvišje standarde do živali prijazne reje.
Podjetje veliko vlaga tudi v trajnostni razvoj in nove tehnologije tako pri reji kot v predelavi, kjer upoštevajo najvišje standarde živilske proizvodnje. Velik napredek so naredili na področju učinkovite rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije,« so zapisali v utemeljitvi.
»Povezovanje na slovenskem trgu, ki je majhen, je nujno. Z Vinakoprom se že povezujemo, saj iz malvazije vinakoper že izdelujemo predjedi delamaris,« je na okrogli mizi v debati na Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij komentiral Janez Rebec, ki je predsednik uprave skupine Pivke - Delamarisa. »Prav tako nam manjka samozavesti in ne znamo se pohvaliti. Sposobni smo izdelovati vrhunske izdelke, a v tujini res bolje prepoznavajo naše dosežke kot jih sami doma.«
Dopolnil ga je Fakin, ki je poudaril, da je potrebna sprememba naše miselnosti. »Če že ne moremo biti najboljši, smo pa lahko prvi in drugačni. To delamo v Vinakopru zadnja leta. Zapuščina mi je omogočila, da smo stopili v nove projekte, razširili miselnost in začeli delati za destinacijsko blagovno znamko. Nekateri nam tudi pravijo, da se preveč hvalimo, a prevelike skromnosti se hočemo znebiti.«
O primerjanju s konkurenco je razmišljal Gorazd Kocbek, ki je med drugim dejal, da se »nikoli nisem ukvarjal z drugimi, ker imam s sabo preveč dela. Sem enostavno pogumen, drzen, trmast in ko si nekaj zapičim v glavo, grem do konca. Smo edini, ki smo naredili najdražje bučno olje na svetu. Prej sem trkal na vrata, zdaj ne več, saj smo gradili blagovno znamko, ki nam je odprla vrata tudi na tuje trge.«
Pri tem je Kocbek opozoril na preveliko zbirokratiziranost države, »zaradi česar izgubljamo voljo, a ne obupamo«. Tudi mi ves čas vztrajno nagovarjamo kmetijsko ministrstvo in predlagamo spremembe, a se ne zgodi prav veliko,« poudarja Fakin.
Na to se je odzval tudi Rebec, ki je tudi predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij GZS. »Naša zbornica se trudi za spremembe, gre pa počasi in vsakič po volitvah upaš, da bo vlada imela posluh. A prevečkrat se zdi, da smo na nasprotnih bregovih. Administracija in politika pozabljata, da brez trdnega kmetijstva ne bo nič. Res je kmetijstvo najbolj regulirana industrija, saj je polovica evropske zakonodaje sprejeta prav za kmetijstvo,« je Rebec med drugim opozoril na okrogli mizi na Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij po podelitvi priznanj za najboljša živilska podjetja.
