Po 20-ih letih še vedno prepoznavajo žrtve napada na WTC
Od 2.753 ljudi, ki so bili ubiti v napadih na WTC, jih več kot 40 odstotkov še ni uradno indentificiranih. Sorodniki 1.106 žrtev še vedno upajo, da bodo lahko svojce pokopali.
Dorothy Morgan je bila v svoji pisarni v 94. nadstropju severnega stolpa WTC, ko je ob 8:46 zjutraj vanj trčilo letalo in uničilo del med 93. in 99. nadstropjem. Čeprav so bile možnosti, da Dorothy udarec preživela izredno majhne, pa je njena hči Nykiah do danes verjela, da je njena mati nekako čudežno preživela. Kajti njenih ostankov niso nikoli prepoznali.
"Morda se je uspela nekako rešiti in so jo prepeljali v bolnišnico. In je imela izgubo spomina in so jo izpustili iz bolnišnice," pravi Nykiah, ki je dan po napadih odšla na kraj porušenih stolpnic, da bi poiskala svojo mamo, "V glavi sem si naredila zgodbo in v njej je moja mama še vedno srečno živela nekje 'tam zunaj'."
Leta dolgo datum 11. september zanjo sploh ni obstajal. "Bil je 10. september in 12. september. Enajstega preprosto ni bilo," pravi. Letošnji 11. september pa je zanjo bil drugačen. Avgusta sta jo na njenem domu obiskala dva detektiva z novicami o njeni materi. Po dvajsetih letih so njene ostanke identificirali s pomočjo DNA.
MNOGI ŠE VEDNO ŽIVIJO V GROZLJIVEM PREDPEKLU
11. septembra 2001 je svet z grozo opazoval dogodke v ZDA in še posebej v New Yorku. Ko sta se stolpnici WTC-ja zrušili, je za tisoče družinskih članov tistih, ki so bili vanju ujeti, bilo, kot da so njihovi ljubljeni nenadoma izginili. Brez njihovih ostankov, ki bi jih lahko pokopali in žalovali, so mnogi živeli v nekakšnem grozljivem predpeklu, limbu.
Zdaj se je z izboljšanjem tehnologije za prepoznavo DNA upanje na spremembo spet odprlo. "Dvajset let nazaj smo družinam žrtev iz WTC-ja obljubili, da bomo, ne glede na to, kako dolgo bo trajalo, prepoznali ostanke njihovih ljubljenih in jim jih vrnili," pravi vodja newyorškega urada Službe medicinskih preiskovalcev dr. Barbara A. Sampson. In res so letos uspeli prepoznati ostanke dveh žrtev, Dorothy Morgan, zavarovalne zastopnice in nekega moškega, katerega imena niso objavili na željo njegove družine. Bila sta 1.646-a in 1.647-a žrtev napada, ki so ju prepoznali na podlagi DNA. Dorothyjine ostanke so našli že leta 2001, ostanke moškega pa v letih 2001, 2002 in 2006 in jih shranili v posebnem oddelku bolnišnice, kjer hranijo neprepoznane ostanke žrtev 11. septembra.
"S tema dvema prepoznavama nadaljujemo z izpolnjevanjem naše obljube," pravi dr. Sampsonova. S prepoznavo so začeli takoj, leta 2001. Vendar je prepoznava tolikšnega števila ostankov doglotrajen in mučen proces. Nekateri ostanki so tedne dolgo ostali med ruševinami, nekatere so odkrili šele po več letih podrobneje preiskanih ruševin. In iz takšnih ostankov je včasih težko izločiti DNA. Zgodnje identifikacije so prinesla imena stotin žrtev, po letu 2005 pa se je prepoznavanje upočasnilo, pove Sampsonova. Vendar so od takrat tehnologija in postopki prepoznavanja napredovali. Laboratorijski tehniki so včasih morali najti načine, kako izluščiti DNA iz koščkov zdrobljenih kosti, nič večjih kot Tic Tac bonboni. In kosti so morali zdrobiti ročno. Danes, ko so tehnike napredovale, še vedno na prepoznavo čaka več kot 22.000 shranjenih ostankov, mnogi od njih pripadajo istim žrtvam, ali pa že prepoznanim. Do danes ostaja tako neprepoznanih 40 odstotkov žrtev napada na WTC.
"Pridobivanje DNA je samo pol bitke," pravi Mark Desire, pomočnik direktorice urada medicinskih preiskovalcev, ki hkrati priznava, da vseh ostankov žrtev verjetno nikoli ne bodo mogli dokončno identificirati. "Vendar vsaka pozitivna prepoznava skupini vrne energijo," pravi.
ODPIRANJE STARIH RAN
Za družine žrtev pa so lahko novice o prepoznavi tudi zelo stresne. "Nenadoma se moraš odločiti, kaj boš naredil z ljubljenimi, ki so umrli pred 20-imi leti," pravi Nykiah Morgan, Dorothyjina hči. "Kot bi spet odprli stare rane. Skozi čas se zdi, da si že nekako prebolel in ko se to (prepoznava - op. p.) zgodi po 20-ih letih, se vse vrne in znova se moraš s tem spopasti."
"Nisem vedela, da se še vedno ukvarjajo s tem po vseh teh letih, da nikoli niso prenehali," dodaja Nykiah. Letos je prvič po 20-ih letih prišla na "Ground Zero", kjer stoji spominsko obeležje napada in se pridružila drugim svojcem ter na spisku žrtev, ki ga prebirajo vsako leto ob obletnici napadov, prebrala materino ime.
(povzeto po članku iz allthatisinteresting.com)
