Četrtek, 27. 4. 2023, 22.04
12 mesecev
Profesor opisal, kako je na fakulteti srečal študenta in njegovo mamo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,63
31
"Temeljni cilj starša je, da otroka čimprej spravi od bajte. Lepše povedano, da mu pomaga oditi. Ljubezen ne vleče k sebi, ne navezuje, ampak daje svobodo," pravi Sebastjan Kristovič.
Ko starši počnejo stvari, ki bi jih morali otroci sami, jih na nezavedni ravni prisesajo na sebe, v otrocih pa se nabirata jeza in nezadovoljstvo. S tem jih oropajo dragocenih življenjskih izkušenj, s katerimi bi si zgradili samozavest, iz tega pa samo drsijo proti agresivnemu vedenju, opozarja strokovnjak za vzgojo in profesor na univerzi Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič. Tega starši ne počnejo le pri majhnih, ampak tudi pri odraslih otrocih. "Na fakulteti srečam 1,9 metra visokega fanta in zraven njegovo majhno mamico. Rečem 'Dober dan, vam lahko pomagam?' Kaj mislite, kdo spregovori? Mama. Kdo ima v rokah papirje? Mama. On samo gleda," je opisal enega takšnih dogodkov.
Če so bile nekoč glavni vzrok agresivnega vedenja otrok in mladostnikov neurejene družinske razmere, je danes glavni vzrok permisivna vzgoja, v okviru katere je otroku dovoljeno vse, je na mednarodni konferenci, ki jo je pripravila Mednarodna policijska organizacija (IPO), dejal Kristovič:
"Cilj vzgoje mora biti samo en: da otroka pripravimo in opremimo za življenje, da postane samostojna in odgovorna oseba, da je sposoben reševati svoje življenjske naloge. Še vedno pa živimo v času permisivne paradigme, ki je zadnja desetletja vpeljana v vse pore življenja, kar pomeni, da je otrok središče sveta. Včasih so staršem rekli, naj se kaj ukvarjajo z otroki, danes pa jih učim, naj se ne ukvarjajo toliko z njimi, naj jim dajo malo miru, da se sami zaigrajo. Ko starš pride domov, mora stopiti mimo otroka in najprej poljubiti in objeti partnerja, ne otroka."
"Se opravičujem, same neumnosti"
"Mi smo v središče postavili otroka, tudi v vzgoji in izobraževanju. Celo na ministrstvu so imeli projekt šola, prijazna otroku. Še danes ne vem, kaj to pomeni. Se opravičujem, same neumnosti. Namesto, da bi rekli otroku 'Šola je resna stvar, treba je zagrabiti za delo, poslušati', mu rečemo 'Uživaj in fino se imej'," je poudaril.
Mame so, kot pravi Kristovič, danes postale dežurne izpolnjevalke otrokovih želja. "Mama je tako čudežno bitje, ki pozna potrebe otroka, še preden jih prepozna on sam. Ona jih zadovolji, še preden se prebudijo v njem. To bi lahko bila tema za resno znanstveno raziskavo," je izpostavil in dodal, da imamo mame, ki so psihične razvaline, pa imajo enega ali dva otroka. "Kaj bo šele čez deset let?" se sprašuje.
"Včasih so staršem rekli, naj se kaj ukvarjajo z otroki, danes pa jih učim, naj se ne ukvarjajo toliko z njimi, naj jim dajo malo miru, da se sami zaigrajo."
Poudarja, da so pogosto otroci danes tisti, ki namesto staršev postavljajo pravila in zahteve. Včasih so namreč starši nekaj rekli in so otroci to naredili, danes pa je obratno. Poleg tega meni, da se preveč pogovarjamo in razglabljamo z otroki, ali bodo nekaj naredili, "ali bodo pojedli juho in si umili zobe ali ne".
Pojasnjuje, da bi starši pri vzgoji otrok morali slediti pravilu "vse za njih in nič namesto njih", ker jih sicer oropamo dragocenih izkušenj za življenje, s katerimi bi si zgradili samozavest. "Imamo otroke, ki so 'nadarjeni' in 'geniji', pa ne znajo pri šestih letih urediti stvari na stranišču. Na taborih, ki jih vodim, je bil rekorder, ki si ni znal zavezati vezalk, star enajst let, nadarjen pa za tri stvari."
"Bom kar jaz namesto tebe, ker mi lahko prehitro odideš"
"Ko si majhen otrok hoče sam zavezati vezalke, mama pa mu tega ne pusti in mu jih zaveže ona, mu sporoča 'Ne, ne, bom kar jaz, ker mi lahko prehitro odideš'. Na nezavedni ravni torej otroke prisesamo nase, v njih pa se nabira neka jeza. Iz tega potem otroci samo drsijo proti agresivnemu vedenju," je dejal.
Ne le z majhnimi, enako ravnajo starši pogosto tudi z odraslimi otroki. "Na fakulteti srečam 1,9 metra visokega fanta in zraven njegovo majhno mamico. Rečem 'Dober dan, vam lahko pomagam?' Kaj mislite, kdo spregovori? Mama. Kdo ima v rokah papirje? Mama. On samo gleda," je opisal enega takšnih dogodkov," opisuje Kristovič.
Vse to lahko vodi do nasilja, ki ni le medvrstniško, ampak je usmerjeno tudi proti odraslim. "14- ali 15-letnik potisne ali udari svojo mamo. Takšnih in podobnih primerov je res veliko, vendar starši tega ne povedo, to ne pride v javnost. Ogromno je nasilja do učiteljic in učiteljev," poudarja.
"Temeljni cilj starša je, da otroka čim prej spravi od hiše"
Če bomo otroka pravilno vzgajali, bo ta vzgoja po Kristovičevih besedah šla v smeri, da bo otrok čim prej šel od hiše. "Temeljni cilj starša je, da otroka čim prej spravi od hiše. Lepše povedano: da mu pomaga oditi. Ljubezen ne vleče k sebi, ne navezuje, ampak daje svobodo," je sklenil.
31