Tarzanovih 100 let za minuto na 100 metrov
Minilo je 100 let, odkar je človek prvič preplaval 100 metrov pod minuto – to je uspelo nikomur drugemu kot legendarnemu Johnyju Weissmullerju.
Čeprav je bil prvenstveno plavalec in je na olimpijskih igrah v Parizu in Amsterdamu 1924 in 1928 osvojil 5 zlatih medalj v plavanju in še bronasto v vaterpolu, je Weissmuller najbolj znan po svoji filmski vlogi v Tarzanu.
Johann Peter Weißmüller se je rodil 2. junija 1904 v Freidorfu v madžarskem delu Avstroogrske, ki zdaj pripada Romuniji. Ko je bil star le nekaj več kot šest mesecev, je družina emigrirala v Windber v Pennsylvaniji v ZDA. Tri leta pozneje se je družina preselila v Chichago, kjer so živeli stari starši po materini strani, oče pa je tam najel hišo neposredno ob jezeru Michigan, kjer se Johny prvič srečal z vodo in plavanje.
Že kot otrok je hitro postal nepremagljiv čisto na vsakem tekmovanju, ki se ga je udeležil. Njegov napredek je bil silovit, z nagradami pa je že v najstniških letih preživljal družino, ki jo je oče zapustil. 1921 je pri 17 letih na ameriškem državnem prvenstvu že postavil svoja prva dva svetovna rekorda.
9. julija 1922 je 100 metrov prosto preplaval v 58,6 sekunde, prvič, da je človeku uspelo plavati to razdaljo hitreje od minute. Rekord je 1927 popravil že na 51 sekund in je veljal še 17 let, dokler ga sam ni popravil na 48,5 sekunde pri starosti 36 let.
Z višino 191 centimetrov je padel v oči filmskim skavtom in prvo vlogo je dobil kot Adam v Poveličevanju ameriškega dekleta, nemem filmu iz 1929, ker je bil gol s figovim listom tam spodaj. V oči je padel tudi Cyrilu Humeu, ki ga je uporabil za filmsko upodobitev njegove zgodbe o Tarzanu 1932. Weissmuller je zaigral v 12 filmih o džungelskem junaku.
Čeprav je Tarzana igralo še kar nekaj igralcev, je prav Weissmullerjeva interpretacija obveljala za pravo, Johnny si je celo sam izmislil znameniti krik, ki ga, če želite slišati njegov original, morate predvajati od konca proti začetku, obrnjen v filmu pa je domislica zvočnega inženirja Douglasa Shearerja.
Po Tarzanu je Weissmuller postal Jungle Jim, ki ga je v osmih letih uprizoril kar 16-krat in potem igral še v 26 delih serije. 1957 se je poslovil od igralske kariere.
Johnny Weissmuller je bil poročen petkrat, s tretjo ženo Berryl Scott pa je imel tri otroke – sin Johnny Jr. Je igral v nekaj filmih, a bolj stranske in manj vidne vloge.
Weissmullerjevo življenje je bilo polno nenavadnih dogodivščin – 1927 je, ko je treniral za maraton v Chicagu, iz prevrnjene ladjice rešil 11 ljudi.
1974 si je Weissmuller zlomil kolk in nogo in takrat je začel fizično propadati. V bolnišnici, kamor so ga sprejeli, so ugotovili, da ima kljub športnemu življenju in moči resne težave s srcem – 1979 je doživel nekaj infarktov. 1979 se je po daljši hospitalizaciji z zadnjo ženo preselil v Acapulco v Mehiki, kjer je nekoč snemal zadnji film o Tarzanu.
Weissmuller je umrl 20. januarja 1984 zaradi pljučnega edema, star 79 let. Ko so njegovo krsto spuščali v grob, se je iz zvočnikov razlegel njegov Tarzanov krik, pospremljen z 21 streli častne straže.
V Hollywoodu boste na pločniku seveda ugledali tudi njegovo zvezdo, prav tako je upodobljen na albumu Beatlov, Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band.
