Danes mora biti kmet zelo dober podjetnik, ki zna dolgoročno načrtovati in izdelati vizijo kmetije. Le tako lahko preživi in se uspešno razvija. Spoznajte digitalno orodje, s katerim kmet dobi znanje o strateškem načrtovanju, da lahko izdela strateški načrt, ki ustreza njemu, njegovi kmetiji in okolju, v katerem kmetuje.
»Kmetijski svetovalci ugotavljamo, da veliko kmetij kmetuje podobno, kot so kmetovali njihovi starši. Zaradi obilice dela se preveč osredotočajo samo na vsakodnevne operativne odločitve in pogosto spregledajo potrebo po strateškem razmisleku o svoji kmetiji. Ne sprašujejo se, kaj bo s kmetijo dolgoročno, čez dve do deset let,« pravi Darja Pipan, vodja službe za knjigovodstvo, podjetništvo in CECRA-usposabljanje na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).
Male kmetije nimajo strateškega načrta za prihodnjih nekaj let
To še posebej velja za majhne kmetije, ki v Sloveniji prevladujejo. Skoraj 40 odstotkov kmetij je manjših od treh hektarjev, več kot 90 odstotkov kmetij pa manjših od 20 hektarjev.
Da bo kmet uspešen, mora imeti veliko znanja, da se lahko prilagaja skupni kmetijski politiki, podnebnim spremembam, razmeram na kmetijskem trgu in zahtevam družbe, na primer o varnosti hrane, dobrem počutju živali in drugih vidikih trajnosti. Sodoben kmet mora biti zelo dober podjetnik, ki zna dolgoročno načrtovati ter ima izdelano vizijo kmetije in pomembne korake do njene uresničitve.
Uspešni podjetniki vsako leto pregledajo strateški načrt
»Kmetje pogosto menijo, da si poleg vseh opravil ne morejo vzeti časa za poglobljen razmislek in pripravo strateškega načrta. Uspešni podjetniki, kmetje in podjetja s kmetijsko dejavnostjo pa si za to vzamejo čas in strateški načrt vsako leto pregledajo ter po potrebi prilagodijo,« dodaja Darja Pipan.
Strateško razmišljanje se ji zdi nujno tudi pri prenosu kmetije na mlajšo generacijo, ki morda drugače gleda na razvoj in ima svojo vizijo kmetije. Mladi kmeti si od staršev želijo več podpore za želene spremembe, starejša generacija pa jih 'bremza' iz strahu, da bi spremembe negativno vplivale na kmetijo. »Izdelava strateškega načrta in pogovor o načrtovanem razvoju lahko te skrbi omilita in omogočita sožitje generacij ter skupno delo tudi v prihodnje,« poudarja.
Svetovalci naučijo kmete »loviti ribe«
Za pripravo strateških načrtov v poslovnem svetu poznamo različna orodja, ki so za kmete pogosto prezahtevna in prezapletena. »Kmetijski svetovalci KGZS smo dolgo iskali preprosto, a učinkovito orodje in ga tudi našli. To je digitalno orodje SMT+ (strategic management tool, po naše orodje za strateško načrtovanje), ki omogoča celostno strateško načrtovanje na kmetiji. Dolga leta so orodje SMT in z njim povezano metodologijo ISM (interactive strategic management ali interaktivno strateško načrtovanje), po kateri potekajo delavnice o strateškem načrtovanju, razvijali na univerzi v Wageningenu na Nizozemskem. Zadnji dve leti pa ju usposobljeni kmetijski svetovalci KGZS uporabljamo pri svojem rednem delu s kmeti v okviru javne službe kmetijskega svetovanja,« pravi Darja Pipan.
Najprej je bilo orodje SMT+ prilagojeno le za nekatere vrste kmetij, in sicer za mlečne kmetije. Veliko zaslug za razvoj in uporabo orodja v našem okolju ima tudi Marija Klopčič z biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je svetovalni službi nudila strokovno pomoč pri vpeljavi in uporabi orodja SMT.
A to ne pomeni, da svetovalci izdelajo strateški načrt za posamezne kmetije. Gre za to, da svetovalci manjšo skupino kmetov vodijo po metodologiji ISM in s pomočjo digitalnega orodja SMT+ do tega, da si kmeti načrtujejo strateški razvoj kmetije za prihodnji dve do deset let. Delo poteka v tridnevnih delavnicah, s tem da med prvo in tretjo delavnico minejo najmanj trije tedni, med delavnicami pa kmetje opravijo naloge, v katerih spoznajo glavne korake pri strateškem načrtovanju.
Analiza kmeta kot podjetnika, kmetije in okolja
Metodologija ISM in orodje SMT+ imata tri sklope – kmeta, njegovo kmetijo in okolje, v katerem kmetija deluje. Kmetje na prvi delavnici prek preprostih vprašanj analizirajo sebe (svoje kompetence, močne in šibke plati), svojo kmetijo (po velikosti, tipu proizvodnje, trženju) in okolje (kakšna je konkurenca, kako spodbudno je okolje, ali dobijo potrebno podporo pri naložbah, izbiri primernih kmetijskih ukrepov, spremljanju predpisov …).
»Orodje SMT+ kmetom postavlja vprašanja o njih samih, kmetiji in okolju. Spoznajo, da na nekatere zunanje dejavnike lahko vplivajo, na druge pa ne. Kmetje odgovarjajo preprosto, po svoji intuiciji, iz svojih izkušenj in občutkov. Brez bilančnih podatkov,« poudarja Darja Pipan. Gre za osebno vizijo. Pomembno je, da se kmet odloči, kam bo vložil svoj trud in da ne vlaga veliko časa in energije v spreminjanje stvari, na katere ne more vplivati.
Vsak kmet izbere največ tri strategije za razvoj svoje kmetije …
Teden dni za prvo delavnico se istih pet ali šest kmetov z dvema svetovalcema sreča na drugi delavnici. Takrat jih digitalno orodje SMT+ sprašuje o 12 strategijah. Te so:
- Operativna odličnost oziroma ekonomska učinkovitost,
- Obvladovanje izdelkov in storitev,
- Zaupanje strank,
- Mreža pridelovalcev (horizontalno povezovanje),
- Vertikalno povezovanje,
- Diverzifikacija,
- Specializacija,
- Preusmeritev
- Premestitev,
- Širitev,
- Zmanjšanje obsega in
- Čas za premislek.
Kmetje izberejo dve ali tri strategije, ki se jim zdijo najprimernejše za njihovo kmetijo.
Iz njihovih odgovorov jim tudi orodje SMT+ predlaga nekaj strategij in pri vsaki izbrani strategiji kmeta opozori, kaj so njegove močne in šibke kompetence. Če se računalniški izbor strategij razlikuje od kmetovega izbora, se vključi svetovalec in kmetu priskoči na pomoč. Skupaj pogledata in predebatirata strategije v ožjem izboru in izbereta končni dve ali tri strategije, ki postanejo glavni cilji kmetije v prihodnjih letih.
»Enako pomembno kot izbor strategije za razvoj kmetije je deljenje izkušenj z drugimi kmeti v skupini. Drug drugemu svetujejo, pomagajo in tako krepijo svoje kompetence,« poudarja Darja Pipan.
… in drugim kmetom predstavi svoj strateški načrt
Kmetje za tretjo delavnico pripravijo prezentacijo v Powerpointu in v 20 minutah predstavijo svoj strateški načrt za razvoj kmetije ter glavne cilje za prihodnjih nekaj let. Drugi kmetje v skupini jim dajo svoje mnenje in predloge.
»Podobno, kot si znanje in izkušnje izmenjujejo kmetje, si znanje in izkušnje izmenjujejo tudi kmetijski svetovalci,« pravi Darja Pipan. Na vseh osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji imamo usposobljene svetovalce za metodologijo ISM in orodje SMT+, tako imenovane izvajalce ISM-delavnic. Delavnice vodita najmanj dva svetovalca, pri izvedbi delavnice pa lahko sodelujeta tudi svetovalca z različnih kmetijsko-gozdarskih zavodov. V takih primerih se delavnic udeležijo kmetje z različnih območij zavodov, kar je dobro, saj se med njimi pogosto razvije bolj živahna izmenjava izkušenj.
»Kmetje bodo z znanjem o strateškem menedžmentu in strateškim načrtom, prilagojenim njim, njihovi kmetiji in okolju, naredili pravilnejše korake pri poslovanju in razvoju kmetije. Sprejemali bodo pravilnejše odločitve, njihova kmetija pa bo bolj ekonomsko uspešna,« poudarja Darja Pipan.
