Glavni izziv evropskega kmetijstva je pridelava hrane, ki ne uničuje planeta in kmetov. Pri takšni pridelavi pomagajo tudi nove tehnologije – sodobni stroji in oprema, ki omogočijo, da z manj viri pridelamo več. Prenos novih znanj in novih tehnologij na kmetije je eden glavnih ciljev skupne kmetijske politike v EU. Kaj je dobro vedeti pri načrtovanju takšnih naložb in kdo vam jih lahko pomaga financirati?
»Slovenija bo za kmetijstvo v letih od 2021 do 2027 prejela 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Od tega bo dobrih 900 milijonov na voljo za neposredna plačila, slabih 900 milijonov pa za razvoj podeželja,« je pred kratkim na posvetu javne službe kmetijskega svetovanja povedal evropski poslanec Franci Bogovič.
Trajnostno in do okolja prijaznejše kmetovanje
Na tem posvetu je kmetijski minister Jože Podgoršek poudaril glavne cilje v kmetijstvu: »Pomembni cilji so boljši dohodkovni položaj kmetov, pomladitev in tržna naravnanost kmetij, boljše obvladovanje tveganj pri kmetovanju, do okolja prijazna pridelava varne in kakovostne hrane, razvoj podeželja ... Čaka nas prehod v zeleno, digitalno in trajnostno, torej krožno in do podnebja nevtralno kmetijstvo.« In da bi vse to dosegli, bodo podpirali prenos novih tehnologij in novih znanj na kmetije.
Potrebe slovenskega kmetijstva so strnili v resoluciji o razvoju kmetijstva do leta 2030, ki jo je kmetijsko ministrstvo že predstavilo, vlada pa sprejela. Težko pričakovani dokument pa je osnutek strateškega načrta za kmetijstvo, iz katerega bo razvidno, za katere ukrepe bodo v letih 2021–2027 na voljo kmetijske subvencije. Kmetijsko ministrstvo bo osnutek tega dokumenta predstavilo konec leta, napoveduje minister Jože Podgoršek.
Ministrstvo si želi sprememb pri ukrepih in subvencijah
»Na ministrstvu smo pogumni, želimo si sprememb pri ukrepih in deljenju kmetijskih subvencij. Skupna kmetijska politika je na prelomni točki. Za njen novi koncept iščemo ravnotežje pri zagotavljanju pravičnega prehoda v zeleno, digitalno in do okolja nevtralno kmetijstvo,« je na posvetu javne službe kmetijskega svetovanja povedala Darja Majkovič, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu.
Novi ukrepi po letu 2020
Med novimi ukrepi, ki jih načrtujejo na ministrstvu, je omenila finančne instrumente (pri Agrobiznisu predvidevamo, da gre za povratna sredstva) in vzajemni sklad za upravljanje tveganj. Darja Majkovič je napovedala tudi, da ambiciozno načrtujejo ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov in boljše odzivanje na podnebne spremembe. Z ukrepi bodo spodbujali nastanek in krepitev verig vrednosti, skupen nastop na trgu in krožno gospodarjenje na kmetijah. Kmetije lahko pričakujejo tudi ciljno usmerjene naravovarstvene ukrepe, financiranje naložb v varstvo okolja in kolektivnih naložb ter vlaganja v nadstandardno rejo živali, boljši prenos znanja in digitalizacijo.
»Zavzemamo se za pravičen model neposrednih plačil, izravnalnih plačil za območja, kjer je kmetovanje oteženo. Podprli bomo tudi naložbe na hribovskih, ekoloških in majhnih kmetijah, mlade kmete, skupine in organizacije proizvajalcev, sheme kakovosti ter program LEADER,« je še povedala Darja Majkovič.
Iz programa za razvoj podeželja bodo tudi v prihodnje z evropskimi sredstvi financirali naložbe na kmetijskih gospodarstvih, tudi v nove tehnologije. Ta sredstva ne bodo zadoščala za poplačilo celotne naložbe, zato smo pogledali, kaj kmetom ponujajo v bankah.
Mladi kmeti vlagajo v nove tehnologije
Deželna banka Slovenije (DBS) že tradicionalno sodeluje s kmeti, zadrugami in kmetijskimi podjetji. Opažajo, da se predvsem njihovi mlajši komitenti pogosto odločajo za nove tehnologije. Posebne ponudbe samo za naložbe v nove tehnologije v DBS nimajo, imajo pa posebno ponudbo posojil za kmetijsko dejavnost. Do konca leta ponujajo do pol milijona evrov posojila za naložbe na kmetiji z odplačilno dobo do 20 let. Posebno akcijsko ponudbo posojil pa imajo tudi kmetijske zadruge.
Kmetje razvijajo in posodabljajo kmetijo
»Kmetije se najbolj zanimajo za financiranje sodobne kmetijske mehanizacije, obnovo ali gradnjo objektov za širitev poslovanja. Opažamo, da kmetje v zadnjem času razmišljajo vse bolj razvojno in načrtujejo večje tehnološke spremembe na kmetijah. Potreba po financiranju s posojili in nepovratnimi sredstvi, ki jih pridobijo na razpisih, se bo v prihodnjem letu povečala,« pravi Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji v NLB.
Po izkušnjah NLB se kmetje največkrat odločijo za kratkoročna posojila, denimo do prejema kmetijskih podpor in za financiranje vsega, kar potrebujejo za novo sezono. Redkeje najamejo dolgoročno posojilo.
Zaželena so posojila za nakup kmetijske zemlje in gozdov
Tudi Slovenski regionalno razvojni sklad iz Ribnice (ribniški sklad) z različnimi razpisi podpira kmetijska gospodarstva. Ribniški sklad je letos zaradi korone razpisal za 42 milijonov evrov različnih podpor, od tega deset milijonov za kmetijstvo.
»Pri podporah za kmetijstvo je bilo največ zanimanja za posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč ter za predfinanciranje naložb, za katera so fizičnim osebam in podjetjem že odobrili evropska sredstva. Veliko povpraševanje je tudi po posojilih za razvojne naložbe,« opaža Velislav Žvipelj, vršilec dolžnosti direktorja ribniškega sklada.
Ribniški sklad bo prihodnje leto predvidoma ponudil za 42 milijonov evrov podpor za podjetja in kmetijska gospodarstva. »Vprašanje je, koliko sredstev bomo dobili iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Morda bomo v letih 2021–2027 imeli nova ukrepa za kmetijstvo, prvi so regijske garancijske sheme, drugi pa povratna sredstva za naložbe kmetij. Regijske garancijske sheme in agrogarancije denimo že poznajo na Madžarskem in Finskem, v Nemčiji, Romuniji, pribaltskih državah … Tudi naš sklad bi lahko ponujal agrogarancije, ki bi jih kmetije unovčile v bankah za zavarovanje svojega posojila,« razlaga Žvipelj.
Ko ni prodaje, ni poguma za naložbe
Zaradi korone bi težko ocenil, katere podpore ribniškega sklada za kmetijstvo bodo prihodnje leto najbolj zaželene. »Potrebe so odvisne od živahnosti gospodarstva. Vprašanje je, koliko naložb bo v kmetijstvu in drugih panogah, če bo prodaja zaradi novega koronavirusa omejena. Vrtci in šole so trenutno zaprti in ne naročajo hrane, kmetijstvo in živilstvo je izgubilo pomembne odjemalce, s tem upada tudi pogum za tehnološko posodabljanje in druge naložbe v obeh panogah. Neznank je veliko, po drugi strani pa vemo, da bo kmetijsko ministrstvo spodbujalo večjo pridelavo zelenjave in nove naložbe v predelavo na kmetijah,« razmišlja Velislav Žvipelj. Pričakuje, da bo ribniški sklad tudi prihodnje leto imel enake podpore za kmetijstvo in objavil razpis za naložbe, razvojne projekte in predfinanciranje evropskih projektov ter ponujal ugodna posojila za nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Zasuti so z vlogami za COVID-posojila in odlog vračila posojila
»Digitaliziramo notranje procese, da bo obdelava vlog tekla hitreje. Trenutno poteka intenzivna obdelava velikega števila vlog za likvidnostna posojila v podjetništvu. To je protikoronski ukrep za podjetja, ki imajo zaradi epidemije likvidnostne težave. Podoben ukrep je ribniški sklad že ponudil tudi kmetijskim gospodarstvom. Sklad vsem upravičencem omogoča tudi 12-mesečni odlog vračila posojila, zasuti smo s takimi vlogami in tudi te vloge rešujemo sproti. Naš sklad najema 30 milijonov evrov dodatnih sredstev za spodbude v prihodnjih dveh letih, poleg tega si prizadeva za sodelovanje pri načrtu za okrevanje. Z ministrstvom za kmetijstvo se dogovarjamo tudi za prihodnje spodbude,« razlaga Velislav Žvipelj.
