Finančni minister je poudaril, da so vsi porabniki dobili toliko, kot so ocenili, da bodo porabili.

Predlog predvideva za 12,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,07 milijarde evrov več, kot je predvideno v sprejetem proračunu, in za 14,58 milijarde evrov odhodkov oz. 640 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Minister za finance Klemen Boštjančič je s tem rezultatom konec leta "zelo nezadovoljen", saj da bo to v primerjavi s prejšnjim in prihodnjimi leti predvidoma zelo dobro leto, kar se prihodkov tiče. Predlog rebalansa so pripravili, da bi bil proračun uravnotežen. Izkazalo se je namreč, da že seštevek obveznosti, na katere aktualna vlada ni imela vpliva – med drugim solidarnostni dodatek za upokojence v vrednosti 69 milijonov evrov, podaljšanje veljavnosti turističnih bonov v vrednosti 110 milijonov evrov, stroški hitrih testov za samotestiranje v višini 64 milijonov evrov in ukrepi iz desetega protikoronskega zakona v vrednosti več kot 200 milijonov evrov – presega proračunsko rezervo. Vključuje pa tudi ukrepe, ki jih je aktualna vlada sprejela za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo.

Predlagani rebalans odraža pričakovane proračunske prihodke in odhodke, med drugim prilagojene ocenam posameznih proračunskih porabnikov o tem, koliko bodo do konca leta porabili. Boštjančič je poudaril, da je predlog pripravljen v negotovih razmerah, predvsem kar se tiče razvoja epidemije covida-19 in poglabljanja energetske krize.

Komisija je pristojna med drugim za Računsko sodišče. To bo prejelo toliko sredstev, kot jih potrebuje za svoje delovanje, je povedala predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, čeprav še ni pripravljen predlog zakonskih sprememb, ki bi upoštevale odločitev ustavnega sodišča, da je treba pri pripravi proračunov zagotoviti neodvisnost ustavnih organov. Na vprašanje predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), kako ocenjuje predlog rebalansa, je dejala, da se Računsko sodišče brez revizije ne opredeljuje do posameznih dokumentov in da bo proračun oz. rebalans predmet redne letne revizije, ki bo opravljena prihodnje leto.

Vrtovec je v razpravi poudaril nekaj področij, ki bodo po predlogu dobila manj sredstev, med njimi so služba vlade za zakonodajo, kohezijska politika, sredstva za raziskave in razvoj v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, študentske domove, dolgotrajno oskrbo, vlaganje v železniško infrastrukturo. Boštjančič je ponovil, da je za vse resorje predvideno toliko sredstev, kolikor so ocenili, da jih bodo do konca leta porabili. Glede dolgotrajne oskrbe je opozoril, da so bile spremembe predvidene, ne da bi bil zagotovljen vir financiranja.
Jožef Horvat (NSi) je med drugim opozoril na višanje stroškov zadolževanja in se strinjal s fiskalnim svetom, da bi se dalo izogniti tako visoki porabi. Na drugi strani pa zadolževanje podpira, če gredo sredstva v investicije oz. v ustvarjanje nove vrednosti. Tako Horvat kot Vrtovec sta sicer podrobnejšo razpravo glede predloga rebalansa napovedala za sejo matičnega odbora DZ-ja za finance, ki bo v soboto.

Monika Pekošak (Svoboda) je poudarila veliko negotovost trenutnih razmer in dejala, da je vlada do zdaj na razmere odgovorila hitro in ustrezno ter da so bili ukrepi, zaradi katerih posledice draginjske krize niso tako boleče, sprejeti premišljeno in pravočasno, na kar da kaže tudi rebalans proračuna.