Ko se ženske nehamo truditi biti dobre žene, matere in prijateljice, lahko postanemo svobodne.
Ko sem zanosila s svojim prvim otrokom, sem prenehala s svojimi nezdravimi navadami. Opustila sem alkohol, droge in motnje hranjenja. Zdelo se mi je, da je to moja zadnja priložnost, da preneham biti slaba in postanem dobra. Pridna.
Omožila sem se z očetom svojega sina, se naučila kuhati, pospravljati in hliniti orgazme. Bila sem dobra žena.
Imela sem tri otroke in njihove potrebe sem tako dolgo postavljala pred moje, da sem pozabila, da jih sploh imam. Bila sem dobra mama.
Začela sem hoditi v cerkev in se naučila, da se je Boga treba bati ter da tistih, ki ga zastopajo, ne gre preveč zasliševati. Bila sem dobra kristjanka.
Vestno sem sledila modnim trendom, si barvala lase in plačala, da mi v čelo vbrizgajo strup, da ne bi bila videti preveč utrujena. Začela sem pisati in moje knjige so postale uspešnice. Potovala sem po vsej Ameriki in predavala v razprodanih dvoranah.
Ni zaželeno, da je ženska poslovno uspešna in da ji gre dobro, če ne poskrbi še za dobro drugih ljudi. Zato sem postala altruistka. Zbrala sem več deset milijonov dolarjev za pomoči potrebne in zaradi dopisovanja z neznancem izgubila desetletje spanca.
"Dobra ženska si," so mi govorili drugi.
Res sem bila. Bila sem zelo dobra. Pa tudi zelo izčrpana, anksiozna in izgubljena.
Predvidevala sem, da je temu tako, ker še nisem bila dovolj dobra; še malo se bom morala potruditi.
Nato pa me je mož presenetil s priznanjem o nezvestobi. Na začetku se je porušil moj svet in razmišljala sem, kaj sem naredila narobe. Tako zelo sem se trudila, da bi bila dobra, pa to še vedno ni bilo dovolj.
Danes verjamem, da je moževa nezvestoba v resnici bila darilo. Prisilila me je, da sem spredvidela, da biti dobra žena še ni dovolj za ohranitev zakona.
Biti dobra mati še ne pomeni, da lahko otroka obvarujem pred bolečino.
Biti rešiteljica drugih ni bilo dovolj, da bi lahko rešila svet.
Ko sem bila slaba, me je to skoraj ubilo. Ko sem bila dobra, pa tudi.
Ravno v tistem času sem naletela na citat Johna Steinbecka: "In zdaj, ko ti ni treba biti popoln, si lahko dober." Citat sem si zapisala na listek. Veliko let sem ga imela na mizi.
Nekega večera sem na listek pogledala in pomislila: "Naveličana sem biti dobra in pridna. Tako zelo naveličana."
Znebila sem se želje po tem, da bi ugajala drugim. Ni mi bilo mar, če sem dobra ali slaba. Osredotočila sem se na to, da sem jaz.
Danes citat spreminjam v: "In zdaj, ko nam ni treba biti pridne, smo lahko svobodne."
Prirejeno po Glennon Doyle iz knjige Neukrotljiva
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
