Ustvaril je čisto nov žanr, reportažni strip, njegovo delo Palestina pa danes velja za žanrsko mojstrovino.

Risoroman Palestina je pred 30 leti izdala ameriška založba Fantagraphics, leta 2003 pa je pod okriljem londonske založbe Jonathan Cape izšel še v Veliki Britaniji. V zadnjem obdobju nove zaostritve konflikta na Bližnjem vhodu in dva mesca trajajočih napadov izraelske vojske na Gazo se je zanimanje za risoroman povečalo, zato je šel po dveh desetletjih v nov ponatis, poroča Guardian.

Ob svojem izidu je Palestina uvajala še neznan žanr. Danes je Sacco, malteško-ameriški novinar in stripar iz Portlanda, večkrat nagrajeni avtor, njegovo delo pa je del univerzitetnega poučevanja o konfliktu. "Z izjemami nekaj romanopiscev in pesnikov ni še nihče tega strašnega dogajanja osvetlil bolje od Joeja Sacca," je v uvodniku v risoroman zapisal palestinsko-ameriški akademik in kritik Edward Said. Po navedbah založbe je od Hamasovega napada na Izrael in bombardiranja Gaze, ki je temu sledilo, zanimanje za knjigo poskočilo. Po besedah soustanovitelja založbe Fantagraphics Garyja Grotha so tako manjše knjigarne kot veletrgovci v primerjavi s preteklimi leti bistveno povečali število naročil. Nekaj tisoč izvodov, ki so jih imeli iz prejšnjih naklad, je hitro pošlo in zdaj je delo v ponatisu.

Danes 63-letni Sacco se je za Observer spominjal, da je imel namen ob svojem prvem obisku Palestine novinarstvo obesiti na klin in se posvetiti le ustvarjanju stripov, vendar pa se mu je tam oboje prepletlo. "Da bi razumel dejansko strukturo okupacije in posledice, ki jo ima za Palestince, sem k tematiki pristopil bolj sistematično. Združenje stripa in novinarstva je bilo torej organsko. Teorije reportažnega stripa nisem imel. Ustvarjal sem ga sproti."

Po Grothovih besedah so bili risoromani takrat redkost in nihče ni zares dobro vedel, za kaj točno gre. Prodaje so bile temu primerno slabe, saj so v stripovske prodajalne zavili predvsem tisti, ki so želeli svoj redni odmerek sveta X-Menov, redko pa tisti, ki jih je zanimalo stanje v Palestini. "Joejeva predanost pravemu novinarstvu in stripovski formi ga je gnala, da je dokončal tistih devet zvezkov, ki so postali cenjeni kot velika sočutna umetniška dela."

Na začetku tisočletja se je Sacco vrnil v Palestino in nastala je še ena knjiga – Footnotes in Gaza. "Ob mojem obisku na začetku 90. let je bil ob koncu prve palestinske intifade položaj zelo slab, a desetletje pozneje so se stvari še poslabšale," je dejal. O trenutnem dogajanju pa: "Zdaj je nasilje doseglo raven, ki – če govorimo o civilistih – zasenči dogajanje v Ukrajini. Ko sem se ukvarjal s Palestino, je bilo v prvi intifadi v nekaj letih ubitih 1200 Palestincev. Zdaj je v Gazi takšno število žrtev v dveh dneh."

Da ostaja knjiga še danes relevantna, je po avtorjevih besedah žalostno pričevanje o trajajoči tragediji Palestincev. "... Čeprav je na neki način tudi poklon njihovemu pogumu in vztrajnosti odpora," njegove besede še navaja Guardian. Kot pravi, bi se vrnil v Palestino, če bi bilo to mogoče. "Na srečo, številni pogumni palestinski novinarji kljub grozljivim razmeram in lastni ogroženosti opravljajo izjemno delo. Glavni razlog, da se želim vrniti v Gazo, pa je ta, da bi videl svoje prijatelje. Upam, da bodo to preživeli."

Joe Sacco v svojih stripih oz. risoromanih pogosto obravnava realnost in posledice vojne. Med drugim je v stripovski jezik prenesel grozote vojne v Bosni in Hercegovini (Varovano območje Goražde. Vojna v vzhodni Bosni 1992–1995) in prvo svetovno vojno (Velika vojna: 1. julij 1916 – prvi dan bitke na Somi: ilustrirana panorama).