Glavni protiargument repatriaciji izvira iz eksistencialnega strahu. Veliki muzeji na Zahodu se namreč bojijo, da če bi vrnili Elginovo zbirko, bi morali vračati še druge sporne zbirke in bi muzeji ostali 'prazni'. Veliki muzeji (Britanski muzej, Louvre, Ermitaž) trdijo, da so te zbirke le znotraj njih deležne zaslužene pozornosti.  Foto: EPA
Glavni protiargument repatriaciji izvira iz eksistencialnega strahu. Veliki muzeji na Zahodu se namreč bojijo, da če bi vrnili Elginovo zbirko, bi morali vračati še druge sporne zbirke in bi muzeji ostali 'prazni'. Veliki muzeji (Britanski muzej, Louvre, Ermitaž) trdijo, da so te zbirke le znotraj njih deležne zaslužene pozornosti. Foto: EPA
Sorodna novica Elginova zbirka – kdo naj si lasti Partenonske kipe?

Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po repatriaciji kulturne dediščine, ki jo v Veliki Britaniji imenujejo "Elginova zbirka". Ime je dobila, ker je britanski diplomat lord Elgin kipe iz Partenona v Atenah odstranil v zgodnjem 19. stoletju, ko je bila Grčija pod otomansko oblastjo.

British Museum prav toliko časa zavrača vrnitev kipov; gre za polovico 160-metrskega friza, ki je krasil tempelj iz petega stoletja pr. n. š. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil v skladu z veljavno pogodbo, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom. Tako ali tako pa gre za "skupno dediščino", je še njihov argument.

Grški časopis Ta Nea je v petek objavil intervju z Johnsonom, v katerem premier spet poudarja, da je British Museum legitimni lastnik kipov. Pravi, da sicer razume čustva številnih Grkov, a ime Velika Britanija do tega vprašanja "jasno in dolgotrajno" stališče. "Zbirko je zakonito odkupil lord Elgin, v skladu z zakoni, ki so veljali takrat."

To je bil Johnsonov prvi intervju za katerega od evropskih časnikov, odkar je postal predsednik vlade. Za Ta Nea je poziral ob doprsnem kipu "svojega osebnega vzornika", Perikleja.

Zagovorniki repatriacije trdijo, da bi morale biti skulpture starih kultur ohranjene in situ, tj. na mestu izdelave oziroma uporabe. Nasprotniki pa, da to včasih ni najboljša rešitev za kulturno dediščino in bi jo bilo neprimerno izpostavljati nevarnosti, še posebej, če gre za vojna območja. V tem primeru je nevarnost v ozračju, saj je zrak v Atenah tako onesnažen, da škoduje spomenikom. Tako hranijo preostale skulpture iz Partenona v Novem akropolskem muzeju ob vznožju Akropole. Foto: EPA
Zagovorniki repatriacije trdijo, da bi morale biti skulpture starih kultur ohranjene in situ, tj. na mestu izdelave oziroma uporabe. Nasprotniki pa, da to včasih ni najboljša rešitev za kulturno dediščino in bi jo bilo neprimerno izpostavljati nevarnosti, še posebej, če gre za vojna območja. V tem primeru je nevarnost v ozračju, saj je zrak v Atenah tako onesnažen, da škoduje spomenikom. Tako hranijo preostale skulpture iz Partenona v Novem akropolskem muzeju ob vznožju Akropole. Foto: EPA
Sorodna novica Grčija zanika, da vrnitev Partenonskih kipov veže na pogajanja o brexitu

Trenutna grška konservativna vlada je po svojem prihodu na oblast leta 2019 zaostrila svoje pozive k vrnitvi kipov: napovedali so tudi, da bodo kampanjo še okrepili zaradi britanskega izstopa iz Evropske unije.

Grška ministrica za kulturo Lina Mendoni, ki je v preteklosti Elgina opisovala kot "serijskega tatu", je v svojem odzivu na Jonsonove izjave komentirala, da se britanski premier očitno ne zaveda nedavnih odkritij, ki naj bi dokazovala, da diplomatov nakup sploh ni bil legitimen. "Grško stališče je, da si British Museum neupravičeno lasti kipe."

Obletnica bo očitno minila brez dogovora
Leta 2019 je premier Kiriakos Micotakis izjavil, da bi bil pripravljen Veliki Britaniji ponuditi izposojo pomembnih artefaktov, če bi v zameno razstavili Partenonske kipe v Atenah v letu 2021, ko Grčija praznuje 200-letnico samostojnosti. "Mislim, da Velika Britanija ne bi smela vztrajati v bitki, obsojeni na propad. In to bitko bodo izgubili ... Na neki točki bo pritisk prevelik."