Sreda, 31. 5. 2023, 17.07
11 mesecev
Sprejet veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Državni svet je sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, ki ga je državni zbor sprejel na 10. redni seji 25. maja 2023. Predlog odložilnega veta je kot pristojna podala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter kot zainteresirana Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Državni svet sicer pozitivno ocenjuje prizadevanja vlade za zniževanje odhodkov proračuna, vendar pa izraža tudi zaskrbljenost in nestrinjanje z odločitvijo o znižanju proračunske rezerve, katere sredstva so bila v pretežni meri namenjena pomoči gospodarstvu zaradi razmer na trgu energentov.
Državni svet pa medtem opozarja na napačno razmišljanje v smeri, da so bili dosedanji ukrepi na tem področju zadostni, saj zaradi ukrepov, ki jih še vedno izvajajo druge države EU, slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčnost. Državni svet predlaga dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu, in sicer z dvigom postavk: pomoč gospodarstvu, čakanje na delo in skrajšan delovni čas.
V povezavi z načrtovano nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU v letu 2023 državni svet poudarja, da je treba v okviru evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 okrepiti aktivnosti v procesu sprotne priprave projektov, saj je njihovo pravočasno dokončanje pogoj za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev in s tem uspešno naslavljanje razvojnih izzivov države.
Vlada bi morala prisluhniti reprezentativnim združenjem občin in poiskati rešitev za njihovo financiranje
Državni svet prav tako opozarja, da v lanskem letu dogovorjena višina povprečnine zaradi spremenjenih razmer v luči energetske krize in inflacije ter posledično višjih stroškov delovanja javnih zavodov ne zagotavlja kritja dejanskih stroškov občin, zato meni, da bi morala vlada prisluhniti reprezentativnim združenjem občin ter poiskati ustrezno rešitev za financiranje občin. V nasprotnem primeru bodo občine prisiljene, da zakonske naloge financirajo s sredstvi, ki so namenjena predvsem za financiranje investicijskih projektov, s tem pa občine in tudi država izgubljajo razvojni potencial.
Državni svet je naslovil tudi zimski letni dodatek in opozoril, da je ta namenjen najbolj ranljivim skupinam prebivalcev, in sicer za blažitev posledic draginje. Iz zakonskega besedila je razvidno, da gre za enkratni dodatek. Kot tak ne pomeni pravice iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za vrsto socialnega transferja, ki pa je neupravičeno in povsem neutemeljeno vezan na prejem pravice iz pokojninskega zavarovanja, to je letnega dodatka. Zato je nujno, da se kot upravičence prepozna tudi upokojence, ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in tiste, ki so uživalci pokojnin starostnega zavarovanja kmetov. Tem namreč letni dodatek ne pripada, zato pa bi ti dve kategoriji upokojencev izpadli tudi pri prejemu zimskega dodatka.
Državni svet je zaradi zgoraj navedenih argumentov sprejel zahtevo, da državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.
