Osnovno šolo v tem šolskem letu končuje 21.305 učenk in učencev (266 manj kot lani), za njihovo nadaljnje šolanje pa je na srednjih šolah razpisanih skupno 26.066 mest (506 več kot lani). Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja na voljo 844 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6954, v programih srednjega strokovnega izobraževanja 10.540, v programih splošnih in strokovnih gimnazij pa je skupno razpisanih 7728 mest.
Za bodoče študente pa je za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2024/2025 na voljo skupaj 20.241 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij, za študente višjih šol pa je na voljo 11.915 mest.
Da bi mladim nekoliko olajšali izbiro o tem, kje bodo nadaljevali svojo izobraževalno pot, tudi letos potekajo informativni dnevi.
V okviru informativnih dni potekajo tudi dnevi odprtih vrat študentskih in dijaških domov.
Pri odločanju je mlade pogosto strah
Medtem ko imajo nekateri mladi že jasno izdelano predstavo o tem, kje in kako želijo nadaljevati svoje izobraževanje, pa številni o tem niso prepričani. "Opažamo, da je največji dejavnik strah. Strah pred odločitvijo, strah pred odgovornostjo, ker imajo občutek, da se pri 14, 15 letih odločajo za nekaj, kar bodo počeli celo življenje," je o tem, kaj pred izbiro srednje šole doživljajo devetošolke in devetošolci, povedala višja svetovalka na Centru RS za poklicno izobraževanje Sara Gošnak.
"Zaradi tega se mnogi mladi, ki imajo to možnost, raje odločijo za malo bolj varne poti – da gredo na splošno gimnazijo, kjer to odgovornost odložijo in se nato pri 18 letih, ko imajo tudi malo več informacij, odločijo, kako in kaj naprej," je pojasnila. A kot poudarja svetovalka, so tovrstni strahovi v glavnem odveč. "V Sloveniji imamo namreč srečo, da je izobraževalni sistem dokaj prehoden. Tudi če se mlad človek odloči za poklicno ali strokovno srednjo šolo, ima še vedno možnosti, da nadaljuje svoje izobraževanje tudi na terciarni ravni ali pa da prehaja med programi. Tako da tukaj ni vse zapečateno, čeprav se marsikomu morda tako zdi," je poudarila.
Na centru se zato z različnimi dejavnostmi trudijo mlade spodbuditi, da bi se v večjem deležu odločali za srednje poklicne in srednje strokovne šole, ki izobražujejo kader, ki ga na trgu dela primanjkuje – od prikazovanj zgodb o uspehih v različnih poklicih do razbijanja stereotipov o tipično moških in tipično ženskih poklicih, ki mladim odpirajo obzorja in možnosti. "Delež osnovnošolcev, ki se vpisujejo na srednje poklicne, sploh pa na srednje strokovne šole, se je v zadnjih letih povečal. Tako da je v bistvu odstotek tistih, ki se vpisujejo na poklicne in strokovne srednje šole, skupaj višji od deleža tistih, ki se vpisujejo na gimnazije," je pojasnila Gošnak.
Pojasnila je, da je eden ključnih razlogov za to tudi dejstvo, da "mladi opazujejo in vidijo, kaj se dogaja v svetu odraslih". "Vidijo, da so zaposlitve na voljo večinoma v poklicih, za katere je potrebna strokovna izobrazba, da je zaposlitev s splošno izobrazbo nekoliko težja. Hkrati se pa tudi vidijo, da različni obrtniki vedno bolje zaslužijo, pogosto tudi veliko bolje od ljudi z višjo izobrazbo," je pojasnila.
Pomembna tudi podpora staršev
Ena od težav, ki jo v zvezi z načrtovanjem izobraževalne poti pogosto zaznavajo na centru, je tudi ta, da osnovnošolci kljub številnim možnostim pogosto niso zelo motivirani, da bi sami iskali odgovore na vprašanja, ki jih pestijo. "Zato je veliko odvisno od nas odraslih, da jih znamo usmeriti in opremiti z ustreznimi informacijami. Ne samo šole, svetovalne službe ali karierni centri, ampak da se tudi starši malo bolje pozanimajo in odpravijo kakšne stereotipe, ki jih imajo v sebi," poudarja Sara Gošnak.
"Situacija ni enaka, kot je bila pred nekaj desetletji, ko so se ljudje nekje zaposlili in tam najpogosteje ostali vse do upokojitve. Mladi se morajo zavedati, da je njihova prihodnost taka, da bodo morali vse življenje pridobivati novo znanje. Da se njihovo izobraževanje ne bo končalo po maturi ali diplomi oz. magisteriju, ampak da je prihodnost takšna, da se bodo morali vedno dodatno usposabljati," je dejala svetovalka.
Kot ocenjuje, bodo na to najbolj pripravljeni, če bodo spodbujeni da sami iščejo informacije, da preizkušajo čim več različnih stvari, se pogovarjajo z vrstniki in z odraslimi, da ugotovijo, kaj je njihova močna plat, katere spretnosti imajo. "Tu pridejo do izraza prednosti obšolskih dejavnosti, tečajev. Pomembno pa je, da jih starši podpirajo pri tem, da odkrivajo sami sebe," je poudarila.
Za učinkovit pritok novih kadrov pomembne tudi razmere v panogi
Svetovalka Sara Gošnak vodi tudi projekt spodbujanja odločnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Del tega projekta je spletni portal Moja izbira, kjer so opisani različni poklici in izobrazba ter kompetence, ki so zanje potrebni, navedeni pa so tudi deficitarni poklici, ki zaradi velikega pomanjkanja na trgu delovne sile omogočajo pridobitev štipendije.
"Med deficitarnimi poklici, ki so v zadnjih letih pridobili priljubljenost, je denimo slaščičar. Mogoče temu lahko pripišemo tudi razne oddaje na televiziji in zgodbe o uspehu. Hkrati ta poklic postaja vse bolj kreativen. Na te programe so se posledično začeli vpisovati tudi učenci z boljšim učnim uspehom na osnovnih šolah," je pojasnila Gošnak.
Na seznamu deficitarnih poklicev so poleg slaščičarja denimo pečar, orodjar, pek, slikopleskar, mesar, krovec, dimnikar, tesar in elektroinštalater. "Nižje kvalificirani poklici so vedno potrebni, a imajo mladi svoje poglede, ambicije, velikokrat tudi pod vplivom staršev, ki imajo pogosto večje ambicije za svoje otroke, kot jih imajo zase. Ampak tako je že kar nekaj let in dolgo časa bomo potrebovali, da bi se otresli tega pogleda," je o tem, zakaj številni poklici vztrajajo na tem seznamu, dejala svetovalka.
Pri nekaterih poklicih, kjer na trgu vlada velika kadrovska stiska, pa težava ni v nizkem vpisu. "Obstajajo tudi programi, kjer je veliko zanimanja, kjer je vpis zelo velik in celo omejen, a je problem, ko morajo ljudje po izobraževanju vstopiti na trg dela. Takšen primer je denimo zdravstveni tehnik, kjer številni mladi po koncu izobraževanja zaposlitev iščejo drugje, kjer so morda delovne razmere lažje, ugodnejše," je dejala svetovalka in poudarila, da je za zagotavljanje potreb v posamezni panogi zato potrebno sodelovanje vseh – mladih, izobraževalnega sistema in panoge kot take, ki mora zagotoviti ustrezne delovne razmere za to, da ljudje dejansko vstopajo na trg dela.
Ključen je razvoj kritičnega mišljenja in splošnih kompetenc
"Mladim, ki se še iščejo, predlagam, naj se čim več pogovarjajo z odraslimi, ki imajo določene karierne uspehe in poti na področju, ki bi jih utegnilo zanimati. Vprašajo naj jih, kako so si svojo pot zamišljali in jo načrtovali, ko so se odločali za vpis na srednjo šolo ali na fakulteto, in kako je ta proces nato dejansko potekal. Ker sem prepričana, da jih bo vsaj polovica dejala, da so se izobraževali za nekaj čisto drugega, kot pa zdaj delajo," ob tem vsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki še nihajo med različnimi možnostmi, svetuje Sara Gošnak.
Ob tem poudarja, da je sklepati, kaj bo prinesla prihodnost, vse težje. "Za marsikatero področje težko napovemo, kakšne bodo potrebe in zahteve čez pet let. Stvari se spreminjajo zelo hitro in v takšni situaciji je najbolj smiselno spodbujati razvoj spodobnosti kritičnega mišljenja in kompetenc, ki jih potrebujemo celo življenje in s pomočjo katerih lahko hitro osvojimo specifična znanja, ki so v nekem trenutku potrebna pri opravljanju posameznega poklica" je dejala.
Do kdaj je treba oddati prijavnico za vpis?
Devetošolke in devetošolci morajo prijavnico za vpis v srednje šole oddati najpozneje do 2. aprila 2024. Kandidati, ki se bodo prijavili v izobraževalni program, za katerega je treba predtem opraviti preizkus nadarjenosti, pa se morajo za opravljane preizkusa nadarjenosti prijaviti že do 4. marca 2024.
Prav tako morajo do 4. marca 2024 oddati ustrezno dokumentacijo za ugotavljanje izpolnjevanja vpisnih pogojev tudi kandidati, ki se bodo prijavljali v programa Gimnazija - športni oddelek in Ekonomska gimnazija - športni oddelek.
Kandidati za vpis na višje šole in fakultete pa se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih. Prvi je od 20. februarja do 20. marca, drugi pa od 21. do 27. avgusta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje