Prebežniki, ki jih je italijanska obalna straža prestregla pred Lampeduso (fotografija je arhivska). Foto: Reuters
Prebežniki, ki jih je italijanska obalna straža prestregla pred Lampeduso (fotografija je arhivska). Foto: Reuters

"Predhodna ocena naše pravne službe je, da dogovor ne krši prava EU-ja, saj gre za zadevo, ki je zunaj evropske zakonodaje," je dejala komisarka. To je bil prvi odziv iz Bruslja, potem ko sta italijanska premierka Georgia Meloni in njen albanski kolega Edi Rama prejšnji teden presenetila z dogovorom, v skladu s katerim bo Italija v Albanijo prenesla obravnavo do 36.000 prošenj za azil na leto.

To bosta prva italijanska centra za identifikacijo in sprejem prebežnikov v tuji državi. Kot je pojasnila Meloni, bo centra upravljala Italija, Albanija pa bo sodelovala pri zunanjem nadzoru objektov. Premierka je dodala, da je to "zgodovinski dogovor ne samo za Italijo, temveč za celotno Evropsko unijo". Veljati bo začel spomladi 2024.

Sorodna novica Italija bo v Albaniji postavila dva sprejemna centra za prebežnike

Pravila bodo "dejansko evropska"

Če se bo sporazum zares začel izvajati, bo to prvi primer, ko bo država članica Evropske unije del svojih pristojnosti na področju azila prenesla na tretjo državo. Dogovor je zato sprožil pomisleke tudi glede eksteritorialne uporabe prava EU-ja, saj bodo prošnje v centrih v Albaniji vložene s ciljem, da prosilci dobijo mednarodno zaščito v Italiji, ne pa v Albaniji.

"Pravo EU-ja se ne uporablja zunaj ozemlja EU-ja," je dejala komisarka Johansson, vendar je dodala, da bodo glede na članstvo Italije v Uniji in obvezno sprejetje skupne zakonodaje pravila, ki se bodo uporabljala v albanskih centrih, v svoji naravi "dejansko evropska" in bodo posnemala okvir, ki se uporablja na italijanskih tleh.

"Če se bodo uporabljali italijanski zakoni, bi morali prosilce po italijanski zakonodaji obravnavati italijanski organi in jih po (pozitivni) odločitvi o azilu pripeljati v Italijo, če ne, pa nazaj v državo izvora. Italija ravna v skladu s pravom EU-ja, kar pomeni, da gre za ista pravila. Toda pravno gledano ne gre za zakonodajo EU-ja, temveč za italijansko zakonodajo, ki sledi zakonodaji Unije," je še pojasnila komisarka po poročanju Euronewsa.

Dogovor, ki sta ga sklenila premierja, naj bi začel veljati spomladi prihodnje leto. Foto: EPA
Dogovor, ki sta ga sklenila premierja, naj bi začel veljati spomladi prihodnje leto. Foto: EPA

Ostaja več odprtih vprašanj

A kot piše portal, izjave Johansson niso v celoti pojasnile pravnih negotovosti, povezanih z omenjenim dogovorom. Še vedno tako ni jasno, ali bo lahko Italija na albanskih tleh odstopila od norm EU-ja in za prosilce, ki bodo premeščeni v centre, uporabila drugačen azilni postopek. Prav tako ni jasno, ali bi morebitne kršitve, ki bi se zgodile v centrih na albanskih tleh, lahko spodbudile pravno ukrepanje Evropske komisije. Poleg tega ni jasno niti to, ali bo lahko Italija prebežnike, rešene v italijanskih vodah, ki veljajo za del njenega suverenega ozemlja, v nasprotju z ljudmi, rešenimi v mednarodnih vodah, premestila v tretjo državo.

Organizacija Amnesty International je že opozorila, da bi protokol med Italijo in Albanijo lahko imel uničujoče posledice za prosilce za azil, saj bi lahko bili podvrženi dolgotrajnemu pridržanju in drugim kršitvam zunaj nadzora italijanskih pravosodnih organov.