Kuponska obrestna mera prvih znaša 3,625 odstotka, drugih pa 3,125 odstotka, so sporočili s finančnega ministrstva. Kot poudarjajo, je Slovenija s to transakcijo, ki obsega drugo in hkrati največjo izdajo slovenske trajnostne obveznice, prva država v regiji, ki je v letu 2023 vstopila na kapitalski trg. Uspešna transakcija, pri kateri je skupno povpraševanje preseglo 10 milijard evrov, je močan dokaz zaupanja institucionalnih investitorjev v Republiko Slovenijo, še posebej v njeno vlogo pri financiranju in doseganju okoljskih in socialnih ciljev.
Sredstva namenjena pokrivanju potreb proračuna
Največ investitorjev v RS91, 28 odstotkov, prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice. Sledijo Francija in Beneluks (19,8 odstotka), Združeno kraljevstvo in Irska (13 odstotkov) in Slovenija (11,5 odstotka). Iz južnoevropske regije prihaja 9,4 odstotka invstitorjev, iz Skandinavije 7,7 odstotka, iz srednjeevropske in vzhodnoevropske regije pa 6,2 odstotka. Glede na institucionalno porazdelitev investitorjev je večina iz vrst upravljavskih skladov, zavarovalnic in pokojninskih skladov (46,6 odstotka) oz. bank (40,8 odstotka).
Tudi največ investitorjev v RS76, 24,5 odstotka, prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice. Sledijo investitorji iz Združenega kraljevstva in Irske (19,2 odstotka), iz južnoevropskih držav (16,3 odstotka), Slovenije (14 odstotkov) in Skandinavije (10,4 odstotka). Po omenjeni obveznici so tudi največ povpraševali skladi (46,6 odstotka) in banke (40,8 odstotka), ki jim sledijo skladi tveganega kapitala (6,8 odstotka) in centralne banke oz. druge uradne institucije (5,6 odstotka).
Po zakonu o izvrševanju proračunov za leto 2023 in 2024 se lahko država za letošnji proračun zadolži za skupno 4,97 milijarde evrov, za proračun prihodnjega leta pa za 4,58 milijarde evrov.
Danes zbranih 1,5 milijarde evrov bo predvidoma zadoščalo za pokrivanje potreb proračuna v prvi četrtini letošnjega leta in refinanciranje dolga, ki zapade konec marca, je poročalo Delo, ki je popoldne povzelo poročanje Bloomberg Adria.
STA
