četrtek, 16. maj 2024 leto 29 / št. 137
Ob protipoplavnih ukrepih hidroelektrarne - pozabljene!
HE Mokrice. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Slovenska vlada je za pomoč vsem, ki so jih prizadele ujme in poplave že namenila velika sredstva.
Vendar pa se zelo malo pozornosti posveča še enemu ukrepu, ki bi lahko bil izjemno pomemben tako pri reguliranju vodotokov kot tudi ob prehodu na bolj zelene vire energije, saj bi te naprave lahko proizvajale električno energijo tudi takrat, ko Sonce ne sveti. In ko veter ne piha.
In to so – hidroelektrarne.
There is essentially no wind anywhere in Europe right now
— Bjorn Lomborg (@BjornLomborg) September 10, 2023
True yesterday, also true nowhttps://t.co/aNV3n7PjrH https://t.co/0egJDkuJnU pic.twitter.com/0B7CbgjRRi
V idealnih pogojih in gospodarstvih, ki so že bliže uspešnemu prehodu na alternativne vire energije so hidroelektrarne že danes tisti vir, ki služi kot »zalogovnik energije« takrat, ko se ni mogoče zanesti na sončno energijo in je vetra premalo, kot smo videli v Evropi pred dvema letoma.
Z izgradnjo hidroelektrarn bi lahko nadzorovali delovanje rek in podtalnice.
Hidroelektrarne na različnih ravneh pripomorejo k ohranjanju bogastva voda.
S proizvodnjo čiste električne energije zadržujejo velike količine nadzemne in podzemne vode ter tako posledično omogočajo tudi zanesljivo proizvodnjo hrane, v veliki meri neodvisno od podnebnih sprememb.
Z izgradnjo hidroelektrarn bi lahko nadzorovali delovanje rek in podtalnice.
Z dvigom vode v reki za potrebe hidroelektrarn se namreč hkrati dvigne tudi podtalnica, ki jo hidroelektrarne nadzorujejo s tako imenovanim drenažnim sistemom.
To kažejo tudi praktični primeri.
Zaradi protipoplavne zaščite v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi visoke vode v občinah Sevnica in Krško niso pustile večjih posledic. Drugače pa je bilo v občini Brežice, kjer z zamikanjem izgradnje HE Mokrice poplavno najbolj ogrožena območja še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena.
Hidroelektrarne na spodnji Savi delujejo na primer od leta 2006 in prav zaradi pretočnih akumulacij je podtalnica na območju spodnje Save kljub pogostejšim sušam in poplavam še vedno ustrezno visoka.
Akumulacije pa predstavljajo ogromen rezervoar pitne vode, tako da Sava na tem delu zaradi globine in velike količine akumulirane vode omogoča ohranitev habitatov in ribjih vrst, tudi tistih, ki so uvrščene na seznam Nature 2000.
Paradoksalno je, da prav zaradi »opazovanja rib« nekatere civilnodružbene organizacije v neskončno onemogočajo izgradnjo novih hidroelektrarn, na primer HE Mokrice.
HE Mokrice je zadnja hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z nazivno močjo 28,05 MW.
Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati z nazivnim pretokom 500 m3/s, s petimi pretočnimi polji in povprečno ocenjeno letno proizvodnjo 131 GWh.
Toda zaradi ugovorov nevladnih organizacij, kot je Društvo za proučevanje rib se je izgradnja HE Mokrice zamaknila za nedoločen čas v prihodnost.
Ko se zgodovina ponavlja... Nova vlada, stari način delovanja ... #stop #hidroelektrarne #Sava https://t.co/AfX6yCHt4l
— Andreja Slameršek (@ASlamersek) September 28, 2023
Mnogi se sprašujejo, kakšne bodo posledice in kdo bo prevzel odgovornost za nedokončano protipoplavno zaščito na poplavnih območjih v občini Brežice, kjer več kot 1.100 prebivalcev že od leta 2011 zaman čaka na zagotovitev varnosti pred poplavami.
Že leta 2017 je časnik Finance zapisal pojasnilo Ministrstva za infrastrukturo, da bi »morebitni zastoji pri gradnji poslabšali tudi poplavno varnost. Veriga spodnje savskih elektrarn je namreč zamišljena kot celota, ob dokončani HE Brežice in nezgrajeni HE Mokrice bi se poslabšala poplavna varnost v občini Brežice …«
To se je pokazalo tudi ob letošnjih poplavah.
Pri čemer vemo, da bi HE Mokrice in HE na Muri spotoma tudi uredile poplave. Ne razumem teh večnih nasprotovanj.
— Tamara Langus (@Centrifuzija) August 6, 2023
V pričakovanju visokovodnega vala so ekipe operaterjev hidroelektrarn na Savi izvajale predpisane ukrepe za pripravo bazenov na varen prehod visokovodnega vala in sinhrono prevajanje vode.
Količine so bile ekstremne. Od 4. do 7. avgusta je po spodnji Savi steklo približno 700 milijonov m3 vode, kar je desetina povprečnega letnega odtoka. Ustrezno omejevanje učinka poplavnega vala je omogočilo uspešno evakuacijo ljudi v kampu Šobec in pomagalo vzdrževati stabilnejše razmere v Medvodah, kjer je Sora presegla vse doslej zabeležene dotoke.
S pravočasnim znižanjem nivoja vode v bazenu HE Vrhovo in protipoplavno zaščito je bilo v Radečah stanje stabilno, do poplav ni prišlo.
Tudi nas čaka vedno več ekstremnih vremenskih pojavov, med njimi tudi poplave.
— SustainableFutureOfSlovenia (@sustainable_slo) July 12, 2023
100-letne vode so passé.
Tisti, ki nasprotujejo izgradnji HE Mokrice, nasprotujejo tudi protipoplavni zaščiti. Zato naj premislijo tudi o podpori JEK2. @piratskastrankahttps://t.co/fso0pXKjHd
Zaradi protipoplavne zaščite v sklopu izgradnje HE na spodnji Savi visoke vode v občinah Sevnica in Krško niso pustile večjih posledic.
Drugače pa je bilo v občini Brežice, kjer z zamikanjem izgradnje HE Mokrice poplavno najbolj ogrožena območja še vedno ostajajo delno ali popolnoma nezaščitena.
Drugače je bilo tudi na Muri, kjer prav tako ni predvidene hidroelektrarne...
Glede He na Muri zavajajo #energija @mzi_rs #hidroelektrarne #mura #Slovenija pic.twitter.com/jnNm9QlWmJ
— Alenka Bratušek (@ABratusek) March 23, 2019
Tudi ob zadnjih katastrofalnih poplavah se je izkazalo, da verige hidroelektrarn in ukrepi protipoplavne zaščite delujejo učinkovito.
Glede na te izkušnje je za protipoplavno varnost območij pod HE Brežice izgradnja HE Mokrice ključna, a napredka pri tem projektu kljub obljubam države – še vedno ni.
Tudi v zakonu o protipoplavnih ukrepih, ki jih je sprejela vlada avgusta letos, se hidroelektrarne niti ne omenjajo, kar je zelo nenavadno.
