“Soočanje z zgodovino pomaga presegati zamere”

Štiri leta po odmevnem stisku rok, s katerim sta se italijanski in tedanji slovenski predsednik republike, Sergio Mattarella in Borut Pahor, v Bazovici poklonila tako bazoviškim junakom kot italijanskim žrtvam povojnih pobojev, ter prisostvovala simbolni vrnitvi Narodnega doma Slovencem, je včeraj sledilo novo dejanje. Gostila ga je Univerza v Trstu, ki je državnikoma podelila častni akademski naziv iz prava.

TRST > Slovesnost je ob navzočnosti predstavnikov obeh vlad in drugih institucij minila v pozitivnem ozračju, s poudarkom na prijateljstvu in skupnih vrednotah.

Lavdaciji sta prebrala profesorja Davide Rossi in Fabio Spitaleri. Prvi je spomnil, da so totalitarizmi v teh krajih spreminjali priimke, kršili pravice manjšin, napadali cerkve, vsiljevali druge jezike in nacionalizirali lastnino. Dvakrat je omenil padec berlinskega zidu, prvič kot prelomni dogodek, po katerem je mogoče rekonstruirati preteklost, tudi povojne poboje (omenil je 100.000 žrtev na Balkanu, “od tega 10.000 Italijanov”), drugič pa glede obeh Goric, ki sta ”še pred 30 leti živeli ločeno kot Berlin, razdeljeni z bodečo žico”. Leta 2007 je tam nastal skupen trg, prihodnje leto bo to evropska kulturna prestolnica: kultura naj postane orodje pravičnosti.

“Soočanje z zgodovino nas ne osvobaja in ne relativizira odgovornosti, ampak pomaga presegati zamere,” je izpostavil Sergio Mattarella.

Spitaleri se je navezal na prijateljske geste zadnjih desetletij, vrhunec katerih je bilo leto 2020. Skupni spomin ne pomeni “uradni spomin” ali enačenje krvnikov z žrtvami. Gre za povezovanje vrednot, ki so nam v EU skupne. Citiral je pisatelja Borisa Pahorja, ki je obsodil vse tri diktature, s katerimi se je osebno soočil. Izziv je vključiti v ta proces tudi tiste ljudi, za katere določene poteze niso koristne, kar zahteva čas. Ob 100. jubileju Univerze v Trstu je spomnil še, da so temeljni kamen zanjo postavili leta 1938, “v enem najtemnejših trenutkov za zgodovino naše celine,” zato nas ta kamen opominja na pretekle tragedije in delitve.

Pahor citiral mešano komisijo

Rektor je visokima gostoma podelil pergament in togo. Borut Pahor je povedal, da je še posebej ponosen na to, da je priznanje prejel skupaj s prijateljem Sergiem Mattarello. Brez njegove intelektualne in politične širine, “pa tudi ljubeznivega človeškega značaja, ki vzbuja veliko zaupanje”, teh dosežkov ne bi bilo, je poudaril.

“Skupaj, povezani v enakih stremljenjih, (...) smo sposobni doseči neverjetno lepe in velike stvari za vso skupnost,” je dejal. O Bazovici je povedal, da smo se tam soočili z bolečo preteklostjo, v Sloveniji, Italiji in Evropi so dogajanje v Trstu razumeli kot politični presežek. Pahor je citiral dva odlomka iz poročila mešane komisije zgodovinarjev iz leta 2000, ki omenjata krivice in zločine obeh strani. Ob koncu se je v italijanščini zahvalil Mattarelli, ker je z njim razumel, da je tudi v politiki mogoče prijateljstvo.

Dolga pot, ki ni bila enostavna

Italijanski predsednik je prav tako izpostavil njuno prijateljstvo ter se mu zahvalil za vizijo, ki jo je vnesel v ta del Evrope in balkansko regijo. “Soočanje z zgodovino nas ne osvobaja in ne relativizira odgovornosti, ampak pomaga presegati zamere,” je izpostavil. Italija in Slovenija morata biti ponosni na pot, ki sta jo prehodili v teh letih, kar ni bilo lahko.

Naštel je tukajšnje vojne dogodke, od nemško-italijanske agresije na Jugoslavijo leta 1941 in nemške okupacije Jadranskega primorja do povojnega trpljenja tudi zaradi dejanj komunističnega režima. Vse do danes je bilo potovanje dolgo, med mejnike je uvrstil obisk predsednika Francesca Cossige v samostojni Sloveniji, 1. maja pa bo minilo že 20 let od vstopa Slovenije v EU.

Mattarella je misel namenil tudi univerzam, ki so kraji svobodnega dialoga in kritike tudi na račun oblasti. Če tega ni, se krepi “najslabša oblast”, pri čemer so mu v dvorani zaploskali.

Številna dejanja so postavljala temelje za skupno mirno prihodnost. Spomnil je na koncert treh predsednikov v Trstu leta 2010 in na leto 2020, ko sta s Pahorjem hotela pokazati, “da nas več stvari združuje, kot je tistih, ki so nas v preteklosti ločevale”. Narodni dom predstavlja pomemben mejnik.

Omenil je vlogo manjšin, ki predstavljajo v EU 50 milijonov prebivalcev. Novo poglavje v naši zgodovini je tudi izbira obeh Goric za evropsko prestolnico kulture.

Oba slavnostna govornika sta opozorila na vojne, ki v naši bližini ogrožajo tudi evropske vrednote. Mattarella je dejal, da konflikti ovirajo integracijo Zahodnega Balkana v EU, Italija in Slovenija pa dokazujeta, da je iskanje skupne poti znotraj evropske družine lažje dosegljivo. “Vem, da namerava Pahor nadaljevati s spodbujanjem evropske integracije na Balkanu, za kar se mu zahvaljujem,” je govor sklenil italijanski predsednik. Zadoneli sta evropska himna in himna stoletnice tržaške univerze.

---