Svet v galeriji, zunaj nje in v nas

Naslov Drugačen svet je mogoč aktualne likovne razstave v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo podpisuje vizualna umetnica Vesna Bukovec, vzbuja mešane občutke. Vanj verjamemo ali pa ne, naj bo z razlogom ali kar tako. Ko s potrditvijo lastnih razmišljanj ali pa izkušenejši za nove poglede na svet in okolje, v katerem živimo, stopimo iz galerije, so naši občutki popolnoma jasni.

Vesna Bukovec je po izobrazbi sicer kiparka z magisterijem Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, a kot vsestranska sodobna vizualna umetnica poleg kiparstva deluje tudi na področju slikarstva in digitalne umetnosti. Eden njenih najpogostejših načinov izražanja v likovni umetnosti je risba, s katero se predstavlja tudi na tokratni razstavi, deluje pa še na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja video umetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijske umetnosti pri SCCA Ljubljana.

Podaja jasna stališča

Kot v uvod k ogledu razstavljenih del pove Vesna Bukovec, običajno na samostojnih razstavah kombinira dela iz različnih obdobij ustvarjanja, tokrat od grafik, ki so nastale leta 2016 po begunskem valu leto prej, do risb s komentarji, ki so nastajale od leta 2020 naprej. »V svojih delih želim izraziti neko sporočilnost in z njo svoje stališče, pri čemer ne ovinkarim. Zdi se mi namreč, da se sodobne umetnice in umetniki v tem smislu zelo neradi izjasnijo, ker je njihov položaj tako bolj varen,« poudari umetnica, ki svoja stališča izraža s kombinacijo risbe in besedil. »Včasih se mi zdi, da z risbo ni mogoče izraziti vsega, zato kombiniram z besedilom, pri čemer se zavedam, da mogoče kdaj izpadem naivno ali celo didaktično. A nič zato, sporočilnost postavljam v prvi plan,« pove umetnica.

Kustos razstave Boštjan Soklič iz Loškega muzeja na tem mestu poudarja, da se umetnica v svojih delih kritično odziva na problematike sodobnega časa in komentira različne družbeno-politične situacije, s katerimi se srečujemo vsakodnevno, od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vloge ženske v sodobni družbi, begunske krize, kratenja človekovih pravic, podnebne krize ... »V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja z izborom zanjo značilnih risb z besedili, ki ne le beležijo turbulentna dogajanja v družbi, ampak posredujejo tudi jasna in neposredna aktivistična sporočila,« dodaja Soklič.

Odzivi na aktualno družbo

V prvem prostoru so na ogled trije projekti: Solidarnost, Drugačen svet je mogoč in Svet brez meja. Pri prvih dveh gre za dve veliki risbi, umetnica jih največkrat po fotografski predlogi nariše s tušem oziroma s čopičem na tablico, Solidarnost je delo iz letošnjega leta in je povezano z raziskovanjem arhiva umetniške prakse znanega italijanskega konceptualnega umetnika Pina Poggija, ki je živel tudi v Slovenj Gradcu, v njem pa avtorica osmišlja solidarnost kot temeljno vrednoto socialne države.

Drugačen svet je mogoč je digitalna risba iz leta 2021, ki predstavlja mlade protestnike, zahtevajoče bolj solidarno družbo, usmerjeno v podnebno pravičnost, spoštovanje človekovih pravic, odnosa do živali in podobno …

Svet brez meja je digitalni natisk prvotno devetih risb s tušem. Razlog za začetek projekta je bilo povabilo Koroške galerije likovnih umetnosti v sklopu regijskega projekta Koroška 100 let pozneje ob 100. obletnici koroškega plebiscita.

V drugem prostoru Vesna Bukovec predstavlja tri projekte, in sicer Dediščina, V iskanju svobode (Ecce homo) ter Lokalni rasizmi. Tri grafike v tehniki sitotiska, ki sicer sodijo v grafično mapo 12 tiskov, so iz leta 2016. Z njimi je ilustrirala v časniku Delo objavljene zgodbe italijanske pisateljice izraelsko-palestinskega rodu Widad Tamimi, živeče v Ljubljani.

Tu je še celota enajstih digitalnih risb z naslovom Dediščina, v kateri gre za intimno zgodbo umetničinega deda in babice, ki sta leta 1935 sodelovala v stavki v tovarni papirja Količevo.

Zasnovo razstave konceptualno poveže in zaključi video Lokalni rasizmi iz leta 2024, ki obravnava vseprisotnost rasizma v sodobni družbi.