Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Vesna Vuković se iz Gibanja Svoboda umika v času obtožbe poslanke Mojce Šetinc Pašek o politični zlorabi Fursa. V oddaji tarča so nastopili poslanka Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda, Soniboj Knežak iz SD-ja, Iva Dimic iz NSi-ja, Zvonko Černač iz SDS-a in iz Levice Matej Tašner Vatovec ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Kozlovič je v oddaji pojasnila, da je Vuković na svetu stranke pojasnila svoje osebne razloge, zaradi katerih zapušča mesto generalne sekretarke, ki jih ne more komentirati. Šetinc Pašek pa je dejala, da je bila njena izključitev iz Gibanja Svoboda, ki se je oktobra zgodila tako rekoč pred televizijskimi kamerami, zanjo zelo neprijetna. Glede Vuković pa je dejala, da je morda res "veliko nastalo v njeni režiji, a vendar ni ona ključni človek stranke, to je njen predsednik Robert Golob".

Kaj je v spisu Fursa, ki naj bi po besedah Šetinc Pašek razkrival preveč?

1. oktobra lani je preiskovalna komisija o domnevno spornem financiranju političnih strank od Finančne uprave RS zahtevala njihov spis pod točno določeno številko 0612 – 103/2020. Dokumentacija je v državni zbor prispela dva tedna pozneje, 20. oktobra. Tri dni pozneje sta si jo ogledala strokovna sodelavca komisije, dan pozneje pa je Gibanje Svoboda iz stranke izključilo poslanko Mojco Šetinc Pašek, takratno predsednico komisije.

Kaj je v zloglasnem spisu, ki naj bi po besedah Šetinc Pašek razkrival preveč? Po poročanju novinarke Anje Šter in novinarja Klemna Košaka viri Tarče pravijo, da gre za zaupne davčne podatke oglaševalskega podjetja Pristop in povezanih podjetij, posojila Pristopa, tudi lastniku Primožu Pusarju, njegov bančni račun in račun njegove žene ter celo ožjih družinskih članov. Med podatki naj bi bili Pusarjevi nakupi nepremičnin na Hrvaškem in dokazila o njegovih gotovinskih dvigih večjih vrednosti.

Šlo naj bi za izsledke finančne preiskave zoper Pusarja in družbo Pristop, ki jo je vodil Furs po razkritjih Tarče o sporni nabavi ventilatorjev Geneplaneta, pri čemer je imel eno od ključnih vlog pri izvedbi posla prav Pristop. Za pojasnila so se na Tarči obrnili tudi na Pristop. Poleg tega, da s tem niso seznanjeni, so še zapisali, da "je kakršna koli objava podatkov iz teh dokumentov prepovedana in kazniva".

Prejšnji petek je pred preiskovalno komisijo, ki jo zdaj vodi poslanka Svobode Tamara Vonta, kot priča nastopil Primož Pusar. A na zaslišanju ni bilo niti enega konkretnega vprašanja, ki bi se navezovalo na prejeto finančno preiskavo, poroča Šter. Prav v času, ko se je komisija ukvarjala s Pristopom, je ta prejšnji mesec podpisal pogodbo z državnim podjetjem GEN Energija o komunikacijski podpori in svetovanju na področju korporativnih odnosov z javnostmi. Agencija bo v desetih mesecih prejela 235 tisoč evrov.

"Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za take srhljive zlorabe. Kakršno koli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev in obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo sta nedopustni, moralni zavržni in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne," je Golob komentiral razkritja, da je Urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade Janeza Janše konec leta 2021 pod vodstvom Damjana Žuglja zgolj na podlagi anonimk pogledal v skoraj 200 transakcijskih računov več kot 100 posameznikov in podjetij v Sloveniji.

Zdaj na isto namiguje Mojca Šetinc Pašek, da gre za zlorabo institucij za politične namene, le akterji so drugi. To naj bi prvič povedala v intervjuju za Delo pred skoraj tremi tedni, ki pa nikoli ni bil objavljen. "Očitno si dajejo opravka z mano, ker pregledujejo poslovanje mojega moža in ljudi, ki sem jih najela za strokovne sodelavce," je dejala Šetinc Pašek.

O tem, da je Furs komisiji poslal preobsežne zaupne podatke, pa je dodala: "Drži, da smo dobili veliko podatkov, ki presegajo sklep preiskovalne komisije. Presegajo tako časovno obdobje, ki ga komisija preiskuje, pa tudi obseg preiskave."

Kot pojasnjuje odgovorni urednik Dela Bojan Budja, intervju s Šetinc Pašek ni bil objavljen, ker je bilo ob poslušanju opravljenega pogovora mogoče zaslediti navedbe, ki bi lahko Delo izpostavile pravni odgovornosti. "V intervjuju je Šetinc Pašek navedla nekaj hudih obtožb proti povsem konkretnim osebam, pri tem pa očitki izvirajo zgolj iz namigovanj virov," je zapisal.

Mojca Pašek Šetinc nam je posredovala elektronsko pošto oziroma uradni dopis, iz katerega je jasno vidno, da komisija od Fursa "potrebuje vso v zahtevi našteto dokumentacijo, ki se nanaša na obdobje od 13. marca 2020 do 30. junija 2022". Ne drži torej, kar trdi direktor Fursa, Peter Grum, na to mesto ga je postavilo Gibanje Svoboda, da so poslali tisto, kar je komisija zahtevala. "Za ta konkreten primer so zahtevali celoten spis s številko opredeljen. Dopuščam možnost, da so v tem spisu podatki, starejši od dveh let. A to je bilo zahtevano. Lahko so notri tudi teoretično starejši dokumenti."

Grum je ob tem na vprašanje novinarke tudi odgovoril, da nima nikakršnih stikov z Vesno Vuković. Eden od dveh strokovnih sodelavcev, ki sta si ogledala dokumentacijo, je novinar spletnega portala Necenzurirano Tomaž Modic, medija, ki je bil pod prejšnjo vlado pod drobnogledom Žugljevega urada. Tudi Modica je v preiskovalno komisijo predlagalo vodstvo Gibanja Svoboda z generalno sekretarko Vesno Vuković, sicer Modičevo nekdanjo kolegico pri portalu Necenzurirano.

Zvonko Černač je v studiu razkritje podatkov Fursa poimenoval slovenski Watergate, saj gre po njegovem mnenju "za nezakonito posredovanje podatkov posameznih državnih institucij in za nezakonito prejemanje in obdelavo teh podatkov". Po njegovem mnenju je "roko nad razkritjem držala" odhajajoča sekretarka Vesna Vuković, tudi sodelavec komisije Modic naj bi bil izbran po njenem nareku. Kozlovič pa je odvrnila, da je Modic eden od najuspešnejših preiskovalnih novinarjev, ki je "SDS-u stopil na prste", ker je preučeval, kako Madžarska financira medije pod okriljem SDS-a.

Ali je zdravniško delo prek espeja v drugih ustanovah sprejemljivo?

V prejšnji oddaji Tarča je bilo razkrito, da direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić denar služi s popoldanskim delom. Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je to ostro obsodil in od države zahteval zamenjavo direktorja.

Na zdravstvenem razvojnem forumu sta tako nastopila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić, ki sta kljub ponedeljkovi pomenljivi izjavi predsednika vlade Roberta Goloba o tem, kako si nekateri zdravniki pri sosedih odpirajo programe in da bo kakšen direktor ugotovil, da ne zmore več svojih nalog, molčala.

Na vprašanje, ali je direktorjevo delo prek espeja v drugi ustanovi sprejemljivo ali bi moral svet zavoda ukrepati, od zdravstvenega ministrstva odgovora Televizija Slovenija po poročanju Vanje Gligorovič ni uspelo dobiti.

"Ne, nisem dobil nobenih namigov. Niti enega namiga nisem dobil nikoli, ne od MZ-ja ne od predsednika vlade ali njegovega urada. Sem se odločil, da danes skličem izredno sejo sveta zavoda in bomo odločili ter preverjali informacije iz oddaje Tarča v pogovoru z direktorjem in strokovnim direktorjem. Kaj jaz menim o tem: saj veste, kje je razlog. Direktorji splošnih bolnišnic, obeh kliničnih centrov itd. so sorazmerno slabo plačani in po mojem mnenju s tem dodatnim delom to razliko zaslužijo popoldne," je pojasnil Tomaž Subotič, predsednik sveta bolnišnice.

Samo Fakin, nekdanji direktor celjske bolnišnice, prav tako nekdanji član sveta zavoda v isti bolnišnici, je že dan po oddaji Tarča izjavil, da gre za razkroj javnega zdravstva in da mora država Kovačića in svet zavoda nemudoma zamenjati. "Direktor mora dela v korist svoje ustanove, ne pa za svoje lastne in žep, in to za iste storitve, kot jih dela v lastni hiši, to je milo rečeno najmanj nenavadno, če ni nezakonito," je sporočil.

Po naših informacijah pa je Fakin kmalu po izjavi prejel telefonski klic predsednika Fidesa Damjana Polha, ki je vseboval grožnje. "Teh izjav, teh pritiskov, prijaznih groženj je bilo kar nekaj, ni bila samo ena, ampak sta bili vsaj dve oziroma tri. Očitno nekatere skrbi, da bi se odkrilo še kaj več. Rekli so mi, naj utihnem," je dejal.

"Aja, Samo Fakin … Poglejte, on je moj dolgoletni kolega, skupaj sva hodila na fakulteto in to je bil osebni pogovor po telefonu in česa več nimam komentirati," je v odgovoru za Televizijo Slovenija komentiral Polh.

Kovačić pa ni edini kardiolog iz celjske bolnišnice, ki dela čez cesto v zdravstvenem domu.

"Kaj osebno menim? Ali je normalno, da pet kardiologov hodi čez cesto? Absolutno ni normalno. Ampak nekdo je ta sistem ustvaril in ta sistem je že od leta 1992 ... Kje so bili takrat veliki kritiki? Absolutno moje mnenje je, da je neprimerno, da hodijo čez cesto," je povedal Subotič.

V bolnišnici Celje se je realizacija prvih kardioloških pregledov zmanjšala za polovico, v zdravstvenem domu se je za polovico zvišala. Za preglede kardiologov je zdravstveni dom od Zavoda za zdravstveno zavarovanje prejel skoraj 190 tisočakov, bolnišnica pa slabih 109 tisočakov. Zdravstveni dom je predlani poslovanje zaključil z 1,4 milijona evrov dobička, celjska bolnišnica pa z 8,3 milijona evrov velikim minusom, a so lani izgubo v bolnišnici zmanjšali na 3,7 milijona evrov.

"Tudi sam sem bil presečen na podlagi vaših podatkov, vaša oddaja je postavila pred nas številna vprašanja. Po podatkih, ki sem jih dobil, se je število čakajočih v zadnjih letih zmanjšalo za 22,5 odstotka, in to pri vseh stopnjah nujnosti. Neodvisno od tega, ali je to veliko ali malo znižanje, je to temo reba odpreti, zato bomo o tem govorili tudi na seji," je komentiral Subotič.

O kardiološki ambulanti in delu direktorja Dragana Kovačića smo hoteli povprašati tudi direktorico celjskega zdravstvenega doma Alenko Obrul. Po več prošnjah je dejala, da noče dati izjave, da so se tako dogovorili, da nerada nastopa. Nato so še pisno odgovorili, da je "problematika v slovenskem zdravstvu tako zapletena, da ne želijo pred našimi kamerami komentirati stanja, saj se ne čutijo poklicane za to".

Direktorica Zdravstvenega doma Celje, njena plača je decembra lani znašala 6488 evrov bruto, je sicer tudi direktorica Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, sedi pa še v svetih sežanske, postojnske in idrijske bolnišnice.

Dejstvo pa je tudi, da prav ta vlada s svojimi člani v svetih bolnišnic in z nekaterimi direktorji nadzoruje stavko zdravnikov. Začetne obljube o novem kadrovskem pristopu z visokimi standardi so se hitro izjalovile. Zapisali so jih celo v zakon, da bodo v svete bolnišnic imenovali "strokovnjake s področij zdravstva, upravljanja oziroma ekonomije in prava".

Očitno pa so veliko teh strokovnjakov našli prav v svojih vrstah, v Gibanju Svoboda in celo v podjetju Gen-I, ki ga je dolga leta vodil Robert Golob. Mi smo našli štiri. Vodja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, v njegovi pristojnosti je tudi predlaganje članov za svete bolnišnic, Tomaž Pliberšek, pa o tem ne ve ničesar. "Težko komentiram to, tega podatka v bistvu nimam, da naj bi bili iz Gen-I-ja. Merila za izbor so jasna, kandidati morajo izpolnjevati pogoje. Tako mi je ta podatek, ki ga navajate, tuj."

Strojnica Mojca Kert, ki je kandidatka za poslanko na listi Svobode in v preteklosti zaposlena tudi na Gen-I-ju, sedi v svetih celjske, murskosoboške in kranjske bolnišnice. Svetovalec upravi Gen-I-ja Tomaž Slana delo nadzoruje v ljubljanskem UKC-ju, Onkološkem inštitutu in v Brežicah. Naslednjega, Klemna Pleška, matematika in vodjo IT-službe v Gen-I-ju, najdemo v svetih UKC-ja Maribor ter bolnišnic Postojna in Ptuj. Vitomir Panič, vodja prodaje in nabave za ključne kupce v Gen-I-ju, je nadzornik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pa tudi v bolnišnicah Izola in Valdoltra.

Pliberšek je zatrdil, da Vesna Vuković s tem nima ničesar in da s premierjem Robertom Golobom nista v tem postopku. Pliberšek, nekdanji kader stranke LMŠ, se je pred dnevi sicer usedel v svet Onkološkega inštituta, nadzoruje pa še Kliniko Golnik. Dodajmo še, da smo našteli še vsaj šest članov svetov bolnišnic, nekaj jih nadzoruje več bolnišnic, ki so tako ali drugače povezani z Gibanjem Svoboda.

Zloraba bolnikov, zloraba institucij?