"Preteklost te lepe gorenjske vasi odstira dogodke, ki krepijo samozavest naroda, a hkrati obujajo globoko bolečino," je dejal Nemec. Pojasnil je, da se z velikim spoštovanjem spominjamo poguma Cankarjevega bataljona, ki je sovražniku zadal boleče poraze in izkazal neomajno odločnost v boju za osvoboditev slovenskega naroda. Sledilo je srdito maščevanje nemške vojske nad domačini. 41 jih je umrlo, vas pa je bila požgana.
"Upor na Gorenjskem, vrh katerega predstavlja dražgoška bitka, danes velja za enega najpomembnejših dejanj odporniškega gibanja na zasedenih ozemljih nacizma v letu 1941," je izpostavil. Kot je poudaril, je sporočilo Dražgoš upor, ki ga ni utišal niti mitraljez sovražnika, in resnica, da svoboda ni samoumevna, temveč izborjena.
"Na svobodi smo lahko zgradili povojno Evropo, utemeljeno na vrednotah antifašizma in antinacizma," je dejal in pozval, da se moramo za te vrednote skupaj boriti tudi danes in se odločno zoperstaviti tistim, ki si prizadevajo svet znova povleči na pot zla.
Kot je opomnil, razmere v svetu ta čas niso tako zelo drugačne kot pred 80 leti, ko so populizmi vzdignili glavo. "A razlika med tedaj in danes je ravno v tem, da smo sedaj združeni pod streho skupne Evrope. Ta pa je močna toliko, kolikor smo se zlonamernim težnjam sposobni upreti skupaj," je dejal.
Poudaril je, da je svet danes poln nestrpnosti, sovražnosti in konfliktov, demokratične vrednote pa se zdijo vse bolj posebnost manjšine kot pa prevladujoči princip sveta. Ob tem se je dotaknil dogajanja v Gazi, ga označil za poskus uničenja naroda s strani okupatorja ter se vprašal, kako dolgo bosta Evropa in svet še gledala izbris naroda pred našimi očmi.
Prepričan je, da se mora Slovenija še naprej odločno prizadevati za mirovni proces, ki naj vodi v priznanje neodvisne Palestine. Hkrati pa je, kot je dejal, njena odgovornost, da se, kot se je pridružila ukrajinski tožbi proti Rusiji v njeni agresiji na Ukrajino, sedaj pridruži aktivnostim Južnoafriške republike in njeni tožbi proti Izraelu, saj je vojna v Gazi genocid.
Dotaknil se je tudi prihajajočih volitev v evropski parlament, ko se bo znova odločalo o tem, kakšno Evropo želimo. Je to Evropa, v kateri se krepijo fašistična gibanja in druge skrajno desne struje, ali pa bo to solidarna, zelena, inovativna, varna in demokratična Evropa, ki ne bo nikogar pustila za seboj, je navedel.
"Veliki izzivi, s katerimi se soočamo, od nas zahtevajo odločnost, ne kompromisarstva, ko gre za socialno varnost ljudi, skrb za njihovo zdravje in za okolje, za spoštovanje pravne države ter blagostanje vseh nas," je sklenil.
Poleg Nemca je zbrane v Dražgošah nagovoril tudi predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice, upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, ki je poudaril, da od vseh voditeljev želijo, da obsodijo vsako uporabo sile pri reševanju sporov. Geslo kulturnega programa letošnje, že 67. spominske slovesnosti pa je bilo Z uporom in bojem do svobode.
Med danes zbranimi v Dražgošah so bili predsednik državnega sveta Marko Lotrič in nekateri ministri ter poslanci SD, Levice in Gibanja svoboda. Kot vsako leto je v Dražgoše prišel tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan, garda Slovenske vojske pa je v imenu aktualne predsednice države Nataše Pirc Musar k spomeniku položila venec. Padlim so se med drugim poklonile tudi delegacije borčevskih združenj, nekaterih občin in političnih strank.
Veliko ljudi, med katerimi se jih večina v Dražgoše vsako leto poda zaradi ohranjanja spomina in tradicije, je tudi letos v vas na pobočjih Jelovice prispelo peš. Z različnih izhodišč so planinska društva v sodelovanju z veteranskimi organizacijami pripravila krajše in daljše pohode. Udeleženci 45. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše ter 25. pohoda Železniki-Ratitovec-Jelovica-Dražgoše so se na pot odpravili že ponoči.
