Katera bo Slovenka leta 2022?
Zanimivosti
13. 12. 2022, 12.49
, posodobljeno: 13. 12. 2022, 19.43
Pri reviji Jana se je začel izbor Slovenka leta. O tem, kdo bo nova nosilka naslova, ki so ga lani namenili Niki Kovač, bodo odločili bralke in bralci, ki izbirajo med enajstimi kandiatkami.
SLOVENIJA
> “Vse premorejo skrivnostni faktor izjemnosti, zaradi katerega bržkone dosegajo nedosegljivo, ostajajo neomajne na svoji poti, vsega občudovanja vredne,” so zapisali v reviji Jana.
Za Slovenko leta kandidirajo:
SUZANA ANŽUR
Poklicna gasilka v Gasilski brigadi Ljubljana, ena izmed dveh poklicnih gasilk v državi in že 30 let tudi predana prostovoljna gasilka PGD Bizovik, kjer je bila sedem let poveljnica, zdaj pa je podpoveljnica.
KATJA BAŠIČ
Nekdanja kriminalistka, legendarna v očeh številnih žensk in otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, ki jim je pomagala, pa v očeh javnosti, ki jo ozavešča o zlorabah, ki se vsak dan dogajajo čisto blizu nas, a se o njih ne govori. Ona je o teh grdih, bolečih, nepriljubljenih temah javno spregovorila med prvimi.
MATEA BENEDETTI
Modna oblikovalka, predavateljica in ustanoviteljica Benedetti Life, ene najbolj ekoloških modnih znamk na svetu, pionirka trajnostne mode v Sloveniji ter z mednarodnimi priznanji in nagradami ovenčana vizionarka, ki želi živeti v čisto drugačnem svetu. Pri svojem delu postavlja na prvo mesto skrb za planet, zato so njena oblačila iz tekstila, za čigar proizvodnjo niso onesnaževali tal in voda, živali pa ne trpele.
Prof. dr. MAJA ČEMAŽAR
Biologinja, eksperimentalna onkologinja, univerzitetna predavateljica ter vodja raziskovanja in izobraževanja na Onkološkem Inštitutu v Ljubljani. Njeno življenjsko delo je razvoj genskega zdravila proti raku. Leta 2002 je izšel prvi članek o raziskavah, ki so jo pripeljale do sodelovanja v projektu SmartGene.si.
GLORIA KOTNIK
Deskarka na snegu, ki je z bronasto kolajno na letošnjih olimpijskih igrah poskrbela za eno največjih senzacij in navdihujočih zgodb. To ni bil le največji športni uspeh kariere, nagrada za življenjsko delo, kot sama pravi. Od letošnjega leta je končno tudi profesionalna športnica.
ERIKA OBLAK
Zagrizena okoljevarstvenica. Odpadki so odraz vsega, kar je danes narobe s človeštvom, je prepričana. Zato v življenju sledi motu, da mora opozarjanju na probleme slediti tudi rešitev. Pri Ekologih brez meja je vzpostavila program zero waste za slovenske občine in prvi tak hotel pri nas. Skupaj z ekipo Eko kroga – že nekaj let je njihova gonilna sila iz ozadja – je s svojim znanjem podprla prebivalce v okolici cementarne Salonit Anhovo.
TATJANA PIRC
Je prekaljena radijska novinarka in zadnja leta tudi predsednica Novinarskega častnega razsodišča. Radiu je zvesta že skoraj 40 let. Ker ve, kako pomembno poslanstvo ima javni RTV, so jo poskusi uvajanja enoumja, politični pritiski, nespodobno lomastenje po programih in sodelavcih tako razkurili, da je vsakič, ko je bilo to mogoče, dvignila glas za javno, kakovostno, profesionalno in neodvisno radiotelevizijo, ki mora biti v službi ljudi, ne politike!
ŽIVA PLOJ PERŠUH
Je muzikologinja, ustanoviteljica in umetniška vodja Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra ter ena naših najbolj nadarjenih, priznanih in vsestranskih dirigentk, ki se je odločila, da bo mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala iz vojnega pekla. Le nekaj tednov po začetku napada je v Slovenijo pripeljala 142 mladih glasbenikov in njihovih družinskih članov, starih med pet in 82 let.
URŠKA SRŠEN
Slovenska kiparka, ki je uspela v svetu. Njen pametni nakit nosijo velika hollywoodska imena, pri 26 letih je bila na Forbesovi lestvici tridesetih perspektivnih Evropejcev pod trideset. Letos je revija Time pametno zapestnico njenega podjetja Bellabeat uvrstila med dvesto najboljših inovacij leta. Je velika podpornica žensk, v njenem podjetju jih je več kot polovica.
DUŠANKA ZABUKOVEC
Prevajalka, šepetalka besedam, junakinja literature v senci. V mojstrskih prevodih iz angleščine in drugih jezikov nam je približala tuje svetove tako, da so postali naši. Najbolj slovi po televizijskih prevodih Muppet Showa, Fračjega dola in Smrkcev, ki so male besedne umetnine, razigrani vrtinci ustvarjalnosti, ki dokazujejo, da je slovenščina enako gibka, nagajiva in duhovita kot katerikoli od »velikih« jezikov – ali pa še bolj.
MILENA ZUPANČIČ
Naša eminentna gledališka in filmska ustvarjalka je dobila pred meseci v Beogradu nagrado za vlogo Sonje v predstavi Cement Beograd, pred kratkim je kot prva ženska dobila Badjurovo nagrado za dosežke v filmu in ne tako daleč nazaj je prejela veliko priznanje za igralske dosežke v Franciji.