REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija in Kanada že odstopata od obljube Natu glede izdatkov za vojsko, čas je, da to stori tudi Slovenija!

Nemčija in Kanada že odstopata od obljube Natu glede izdatkov za vojsko, čas je, da to stori tudi Slovenija!Bo Golob tokrat sledil pravi izbiri in primeru Scholza? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Hude posledice poplav so že povzročile zamik ali prestavitev nekaterih vladnih načrtov.

Tako je na primer reforma sistema plač v javnem sektorju prestavljena za leto dni, to pa je verjetno samo vrh ledene gore.

Okoli petmilijardna (v evrih) škoda bi lahko vplivala tudi na številne druge dele programov vlade Roberta Goloba, od gradnje stanovanj za mlade do zdravstvene reforme.

Nemčija je tiho opustila načrt, da bi Natovi vojaški cilji postali pravno zavezujoči. Sicer pa se to jasno vidi tudi v nemškem zakonu o financiranju proračuna.

Vse te obljube in načrti naj bi doslej stali le nekaj sto milijonov evrov, škoda zaradi poplav pa bo vsaj desetkrat večja.

Od kje vzeti?

Slovenija bi se pri tem morda lahko zgledovala kar po svoji pogosti vzornici, Nemčiji.

Ta je zaradi bumerang efekta protiruskih sankcij in zaradi v diverziji ZDA in Norveške uničenih plinovodov Severni tok 1 in 2 v podobno težki situaciji.

Berlin je namreč obljubil, da bo v petletnem obdobju dosegel 2-odstotno povečanje stroškov za obrambo, vendar se tega ne drži.

Golobova vlada, ki je s kimanjem protiruskim sankcijam v vseh slabih potezah sledila Nemčiji bi storila prav, če bi tokrat res sledila Berlinu – in znižala ter deloma spremenila vojaški proračun tako, da bo res pomagala Sloveniji in njenim prebivalcem.

Za razliko od Nemčije pa slovenska vlada vztraja pri povečanju stroškov za obrambo.

In ob tem tudi vztrajno povečuje izdatke, s katerimi želi doseči isti cilj – 2 odstotka družbenega BDP-ja.

Ta cilj pa bo še težje doseči, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v drugih državah, saj BDP zaradi krize pada, posledično pa tudi v zvezi NATO že opozarjajo, da bo potrebno zbrati še več kot 2 odstotka za vojsko!

Tudi v Kanadi se ne glede na to že požvižgajo na zahteve po povečanju vojaškega proračuna, kar je precej razjezilo nekatere ameriške generale.

Kot poroča War On The Rocks je kanadski premier Justin Trudeau uradnikom čezatlantskega zavezništva zasebno povedal, da Kanada nikoli ne bo dosegla cilja Natovih obrambnih izdatkov v višini 2 odstotka BDP-ja!

Kanadski nacionalni varnostni aparat ostaja šibek za državo takšne velikosti, bogastva in položaja, kar skrbi zavezništvo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Kanado pozval, naj izpolni cilje vojaškega bloka glede izdatkov za obrambo.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kljub temu pritisku se močno povečanje vojaških izdatkov s strani Ottawe zdi malo verjetno.

Zgodovinska izolacija Kanade od zunanjih groženj je ustvarila položaj, v katerem »niti Kanadčani niti njihove vlade ne jemljejo resno nacionalne varnosti na trajni osnovi.«

Časnik Wall Street Journal (WSJ) je nedavno kritiziral Kanado zaradi zastonjkarske uporabe varnostnega dežnika zveze NATO.

Njihova vojska je tako degrdirana, da ni dobra niti za mirovne misije, je sklenil časnik.

Toda v Kanadi pri svoji politiki vztrajajo...

In tudi Kanada je v zadnjem času zelo prizadeta zaradi naravnih nesreč – predvsem požarov.

Okoli petmilijardna (v evrih) škoda bi lahko vplivala tudi na številne druge dele programov Golobove vlade, od gradnje stanovanj za mlade do zdravstvene reforme.

Medtem pa je tudi Nemčija tiho opustila načrt, da bi Natovi vojaški cilji postali pravno zavezujoči.

To je namreč prejšnjo sredo nek anonimni »vladni vir« povedal celo za agencijo Reuters.

Sicer pa se to jasno vidi tudi v nemškem zakonu o financiranju proračuna.

V zakonu o financiranju proračuna, ki ga je v sredo sprejel kabinet kanclerja Olafa Scholza, manjka določba, po kateri bi bila ciljna obrambna poraba članic NATO v višini 2 odstotka BDP zakonska zahteva, pravi vir.

Izdatki za NATO 2018
Izdatki za NATO od leta 2014 do leta 2018. V zadnjem času se hitro povečujejo, a nekatere članice zavez očitno ne bodo izpolnile... Vir: Posnetek zaslona

Kancler Scholz – katerega zamenjavo na položaju si želi 70 odstotkov Nemcev - je lani februarja v dneh po začetku ruske vojaške operacije v Ukrajini obljubil »Zeitenwende« (»prelomno spremembo časov«) v obrambi Nemčije in se zavezal, da bo »iz leta v leto vložil več kot 2 odstotka BDP v našo obrambo.«

Takratna obrambna ministrica Christine Lambrecht je septembra podvojila obljubo kanclerja in izjavila, da mora Nemčija dolgoročno izpolniti Natove cilje tudi potem, ko bo porabljen poseben sklad v vrednosti 100 milijard evrov, ki omogoča njeno trenutno raven vojaških izdatkov.

To bi po njenih opozorilih zahtevalo resno povečanje obrambnega proračuna države.

Nemčija je trenutno zavezana, da bo v petletnem obdobju dosegla cilj 2 odstotka BDP-ja investicij v vojsko.

Po drugi strani pa Nemčija, morda prav zato - povečuje pomoč za Ukrajino. Kar je seveda precej bolj poceni kot povečanje sredstev za vojsko v celoti.

Tiskovni predstavnik vlade kanclerja Scholza se ni odzval na zahtevo Reutersa za komentar glede proračuna.

Po drugi strani pa Nemčija - morda prav zato - povečuje pomoč za Ukrajino.

Kar je precej bolj poceni kot povečanje sredstev za vojsko v celoti.

Prejšnji teden je Nemčija razkrila, da namerava več kot podvojiti svoja sredstva za Natovo pobudo za krepitev varnostnih zmogljivosti v primerjavi z letom 2022, pri čemer je za projekt namenila 5,4 milijarde evrov v primerjavi z 2 milijardama evrov lani.

Sredstva se uporabljajo »predvsem za vojaško pomoč Ukrajini,« v skladu z izjavo vlade, kot tudi za ponovno polnjenje lastnih vojaških zalog Berlina po pošiljkah v Ukrajino.

Med vojaško opremo, predvideno za dostavo v Kijev, je med drugim 60 bojnih vozil pehote Marder, 66 oklepnih transporterjev, 100 tankov Leopard, rakete Patriot, 6 protiletalskih topov Gepard, 18 samohodnih havbic in velike količine streliva.

Berlin je celo kupil na desetine že odpisanih tankov Leopard 1 za Ukrajino, pri čemer je tiskovni predstavnik obrambne družbe Rheinmetall v začetku tega meseca napovedal, da bo 30 zastarelih tankov ponovno danih v uporabo in poslanih v Kijev, več pa jih bo uporabljenih za rezervne dele.

Vendar pa je sedanji nemški obrambni minister Boris Pistorius v začetku tega meseca izključil možnost dostave raket dolgega dosega Taurus Ukrajini, pri čemer je navedel strah Nemčije, da bi jih Ukrajinci uporabili za napad na rusko ozemlje.

Sholz in Iris-T
Sholz in Iris-T. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po navedbah Moskve je Ukrajina v zadnji, neuspešni protiofenzivi izgubila skoraj 5.000 kosov težkega orožja in več kot 43.000 vojakov.

Rusija je večkrat opozorila, da bo nadaljnja dobava orožja Ukrajini samo razširila konflikt in podaljšala človeško trpljenje.

Glede na očiten neuspeh ukrajinske protiofenzive, v katero je tudi Slovenija vložila na milijone evrov vojaške opreme in glede na dejstvo da tudi Nemčija in druge velike članice zveze NATO že odstopajo od zaveze glede vlaganja dveh odstotkov BDP-ja v orožje, bi bilo zato zaradi hudih posledic ujm zelo upravičeno, če bi tako ravnala tudi Slovenija.

Veliko vprašanje pa je, ali si bo Golobova vlada upala storiti to, kar sta že naredili kanadska in nemška vlada.

Če Slovenija kaj potrebuje, je to morda več pontonskih mostov in inženirskih enot, gasilskih cistern, plovnih amfibij in helikopterjev, saj bodo državo tudi v naslednjih desetletjih najbolj ogrožali požari in poplave, ne pa – Rusija, kot nas hočejo prepričati s strani ZDA ugrabljena vlada in njeni pravi gospodarji – ameriške orožarske korporacije.

Taiste industrije, ki zna vsemu svetu prodajati izjemno drago vojaško opremo, ni pa sposobna izdelati dovolj granat, da bi lahko parirala industrijski proizvodnji Rusije.

Če Slovenija kaj potrebuje, je to morda več pontonskih mostov in inženirskih enot, gasilskih cistern, plovnih amfibij in helikopterjev, saj bodo državo tudi v naslednjih desetletjih najbolj ogrožali požari in poplave, ne pa – Rusija.

Golobova vlada, ki je s kimanjem protiruskim sankcijam v vseh slabih potezah sledila Nemčiji (in škodila slovenskemu gospodarstvu) bi storila prav, če bi tokrat res sledila Berlinu – in znižala ter deloma spremenila vojaški proračun tako, da bo res pomagala Sloveniji in njenim prebivalcem, ne pa zgolj tujim orožarskim podjetjem in lobijem.

V obratnem primeru bo obveljalo, da je Golobova vlada od svojega oblikovanja v vsem slabem posnemala Nemčijo, ob redkih dobrih potezah nemške vlade pa se je temu odpovedala – v škodo Slovenije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke