S covidom se je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zdravilo 78 otrok, zaradi posledic pa je bilo skupno hospitaliziranih 12 otrok. Trenutno sta na oddelku hospitalizirana 2 otroka (en s covidom in en zaradi covida) in 2 zaradi večorganskega vnetnega sindroma.

Pomembno je ločiti med otroci, ki so hospitalizirani s covidom in zaradi covida

“Pomembno je pojasniti, da niso vsi otroci prišli v bolnišnico zaradi covida. V veliki meri so prišli zaradi drugih težav in se je kasneje izkazalo, da imajo tudi covid,” je za nas pojasnil vodja Enote za pediatrično pulmologijo, revmatologijo in alergologijo Klinike za pediatrijo UKC Maribor dr. Vojko Berce.

Kot je razložil v nadaljevanju pogovora, večina otrok ni bila hospitalizirana zaradi covida, ampak s covidom. Se pravi, da so bili hospitalizirani z nekimi drugimi stanji. Tukaj gre za težave s slepičem ali pljučnice. “Vsega skupaj smo zaradi covida hospitalizirali 11 otrok. Skoraj 70 otrok pa s covidom in zaradi drugih bolezenskih stanj.” Večina otrok je imela druga bolezenska stanja in so poleg teh bolezenskih stanj imeli še covid. Izjema so dojenčki, ki so prišli v UKC zaradi covida, teh je bilo 7. Bili so hospitalizirani, ker so slabše pili in imeli visoko vročino. “Imeli pa smo 4 otroke s težko dihalno simptomatiko, s pljučnico,” je dodal vodja Enote za pediatrično pulmologijo, revmatologijo in alergologijo.

Dodatno k temu pa je bilo hospitaliziranih še 12 otrok z večorganskim vnetnim sindromom. “To pa je zaradi stanja po covidu, torej imamo že tri kategorije.”

V veliki meri so otroci hospitalizirani zaradi bolezenskih stanj, ki niso povezana s covidom. So pa diagnozo, da so okuženi, postavili praviloma ob sprejemu v bolnišnico.

Bolezenska stanja, zaradi katerih so otroci prišli v bolnišnico, samega poteka covida niso poslabšala ali kakorkoli vplivala na potek covidne bolezni, prav tako niso dejavniki tveganja. “Dejavnike tveganja bi lahko opazovali kvečjemu pri otrocih, ki so k nam prišli zaradi covida,” je dodal Berce.

Med tistimi 11 otroci, ki so bili hospitalizirani zaradi covida, so posebej starejši imeli nekaj dejavnikov tveganja. Šlo je za paciente, ki so imeli covidno pljučnico, trije so bili že predhodno hudo nevrološko okvarjeni, en pa je bil predhodno povsem zdrav.

Čas hospitalizacije ni vedno odvisen od covida

Če govorimo o otrocih, ki so prišli v bolnišnico s covidom, je hospitalizacija trajala tako dolgo, kot je trajala bolezen, zaradi katere so dejansko prišli v bolnišnico: “Pri slepiču je to mogoče pet dni, pri pljučnici tri dni, pri vnetju ledvic štiri dni. V teh primerih covid ne vpliva na dolžino hospitalizacije.” Otroci, ki pa so bili hospitalizirani zaradi covida, pri dojenčkih je hospitalizacija trajala 2, največ 3 dni. En, ki je imel pljučnico, pa je bil hospitaliziran tudi več kot mesec dni.

Kot je za nas pojasnil dr. Vojko Berce, pri zdravljenju otrok ni prišlo do zapletov, umrl ni noben od hospitaliziranih otrok. Tudi do krvnih strdkov ali drugih nepredvidenih zapletov ni prišlo.

Otroci so v izolaciji skupaj s svojimi starši

Glavna razlika pri zdravljenju otrok in odraslih je ta, da so pri otrocih lahko zraven spremljevalci. “Imamo posebne prostore, v katerih so otroci izolirani. Na voljo so tri sobe za izolacijo, v katere lahko namestimo 5 bolnikov. Ampak načeloma pazimo na to, da so otroci sami v sobi in da je zraven eden izmed staršev. To velja tako za otroke, ki so hospitalizirani s covidom in zaradi covida.”

Sobe imajo malenkost večje udobje, saj sta lahko največ po 2 pacienta v sobi. Starši morajo biti tudi v izolaciji, torej ne smejo zapustiti sobe, ne glede na to, ali so ob sprejemu v bolnišnico bili pozitivni ali negativni: “Velja velika verjetnost, da tudi če so prišli v bolnišnico negativni, se bodo okužili od otroka.” Starši so skupaj z otroki hospitalizirani od začetka do konca bolezni otroka. V primeru dolge hospitalizacije se izolacija prekine – praviloma po desetih dneh.

Večjo težavo kot covid predstavlja imunski sistem

Otroci prebolevajo covid zelo blago. Več težav povzroča imunski sistem po prebolelem covidu, kar lahko vodi v večorganski vnetni sindrom. Glede verjetnosti, da otroci zbolijo za sindromom, vedo zdravniki danes več kot pred enim letom: “Kar nekaj podatkov imamo že na voljo. Nekako se domneva, da zboli približno 1 od 1.000 otrok, ki je pred tem zbolel zaradi covida. V Ameriki pri nekaterih drugih etničnih skupinah, se pravi pri Afroameričanih, je tveganje večje, pri nas pa se verjetnost giba med 1 na 1.000 in 1 na 2.000 okuženih otrok.”

Sindrom se pojavi nekaj tednov po preboleli okužbi covida in otroci so vmes popolnoma zdravi. Potem pa nenadoma zbolijo s povišano telesno temperaturo, večinoma imajo tudi prebavne težave, driska, bruhanje, bolečine v trebuhu. Pojavijo pa se lahko tudi spremembe na koži ali sluznici. Tako imajo lahko pordele očesne veznice, ustnice, izpuščaje na koži. “Pri dobri polovici otrok pride tudi do prizadetosti oziroma vnetja srčne mišice, kar se pa pokaže malo kasneje, z zamikom par dni. Kaže se bolj z ultrazvokom in laboratorijskimi izvidi kot pa klinično. Lahko otekajo, precej otrok je padlo tudi v šokovno stanje.” Zaradi takega stanja je skoraj polovica otrok pristala na enoti za intenzivno terapijo, saj je padel njihov krvni tlak, okvarjena je bila krvna cirkulacija, zdravniki pa so zaznali tudi motnje pri strjevanju krvi.

Pri sindromu gre za prekomerno delovanje imunskega sistema

K sreči pa se sindrom da zelo dobro zdraviti z zdravili, ki jih imajo v UKC na voljo. V bistvu gre za prekomerno imunsko aktivnost. “Ko je covid že premagan, je imunski sistem še vedno aktiven in dela škodo telesu v obliki vnetja različnih tkiv. Od kože do prebavil in srčne mišice, tudi nevrološki simptomi se lahko pojavijo, otroci imajo lahko epileptične napade, vnetje ledvic.”

Večorganski vnetni sindrom se zdravi tako, da se zmanjša delovanje imunskega sistema s pomočjo protivnetnimi zdravili. “Obstajajo številna zdravila, ki jih poznamo od zdravljenja drugih sorodnih bolezni. Veliko bolezni je, kjer pride do prekomernega delovanja imunskega sistema. Velikokrat dobijo tudi zdravila proti strjevanju krvi.” Zdravila proti samemu covidu, ki so jih uporabljali pri covidni pljučnici, pa tukaj nič ne pomagajo.

Na začetku so se zdravniki bali predvsem zaradi prizadetosti srčne mišice. Vendar spremljajo otroke že eno leto in opažajo, da imajo vsi preboleli otroci normalno srčno funkcijo: “Upamo, da bo delovanje tudi takšno ostalo. Zaenkrat nekih trajnih posledic pri teh otrocih ne opažamo. Jim pa sledimo. Predvsem jih spremljajo kardiologi. Zaenkrat kaže dobro.”