Janez Janša in Anže Logar. Fotomontaža. Foto: BoBo
Janez Janša in Anže Logar. Fotomontaža. Foto: BoBo

Izvršni odbor SDS-a je v sredo sporočil, da njihov poslanec Anže Logar očitno ustanavlja svojo stranko. Kaj je s sporočilom za javnost pravzaprav želel sporočiti SDS? Poleg navedbe, da ni več nobenih dvomov, da Logar s svojo Platformo sodelovanja ustanavlja stranko, so njegove aktivnosti označili za "škodljivo drobljenje sil, v času, ki terja združevanje". A njegove izključitve iz stranke ali poslanske skupine niso predlagali. Ali gre za realen spor med predsednikom stranke SDS in njenim najbolj priljubljenim poslancem ali gre zgolj za morebitne priprave na novo veliko koalicijo, za MMC komentirata Boris Vezjak in Aleš Kocjan.

Sorodna novica SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.

"Seveda je logično, da stranka ne more brezbrižno opazovati Logarjevih samostojnih političnih akcij, ob zavedanju, da gre za enega bolj izpostavljenih članov, ki je še do pred kratkim vodil svet stranke, najvišji organ med obema kongresoma, in da gre za politika, ki na javnomnenjskih lestvicah uživa visoko stopnjo zaupanja javnosti. Sporočilo stranke je torej na načelni ravni logično in jasno," meni analitik in novinar Radia Slovenija Aleš Kocjan. "Predsednik stranke Janez Janša s svojo ožjo ekipo v izvršilnem odboru stranke Logarju sporoča, da se mora odločiti, na katerem stolu bo sedel."

Tako talentiran politični kader, kot je Logar, bi morala tako dobro organizirana in strukturirana stranka, kot je SDS, pametno izkoristiti, meni Kocjan. Logar je navsezadnje v drugem krogu predsedniških volitev pred letom dni kljub porazu prejel več kot 400 tisoč glasov volivcev. "Najbolj logično bi bilo, da bi retorično spreten, politično izkušen in za številne sprejemljiv politik postal naravni naslednik predsednika stranke. A vsaj to je jasno: očitno to ni strategija vrha stranke, zlasti ne njenega predsednika, zato je po svoje logično, da Logar išče nove možnosti političnega udejstvovanja. Stranka bi tako nadarjen politični kader, kot je Logar, lahko bolje izkoristila tudi v državnem zboru, kjer je Logar v službi kot predstavnik ljudstva, vendar kot vidimo, se občasno v svojih stališčih in ravnanjih, denimo pri nekaterih glasovanjih, odmika od SDS-a," spomni Kocjan.

"Orkester SDS igra svojo glasbo naprej," je v DZ-ju glede včerajšnje izjave izvršilnega odbora stranke dejal poslanec SDS-a Andrej Kosi. O tem, ali je mogoče, da bi "orkester kmalu ostal brez solista", pa je po njegovem mnenju za zdaj prehitro govoriti.

Prav "soliranje" je Logarju očital tudi izvršilni odbor stranke, ki njegove nastope odslej šteje za stališča stranke v nastajanju, obregnil pa se je tudi ob Logarjevo glasovanje v DZ-ju, kjer je v nasprotju z drugimi poslanci SDS-a podprl začetek postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov.

Sorodna novica Černač nasledil Logarja na čelu sveta SDS-a. "Od danes sem član brez funkcije v hierarhiji stranke."

Gre za iskreno skrb glede dogajanja v stranki ali za skrbno zrežirano igro?

"Absolutno nihče ne dvomi, da izvršilni odbor počne, kar zahteva Janša. Ne pogovarjamo se o stališču izvršnega odbora, ampak o stališču Janše," je glede včerajšnjega sporočila odbora prepričan filozof Boris Vezjak, ki dodaja, da sta se glede razmerja Janša – Logar oblikovali dve interpretaciji.

Prva je ta, da Janšo z intenco dobrega gospodarja iskreno skrbi, kaj bi prinesel Logarjev odmik iz stranke in ali bo zaradi tega izgubil svoje podpornike in volivce. Po drugi interpretaciji pa "gre za skrbno pretehtano in zrežirano igro oziroma za obliko politične mimikrije, znotraj katere akterjem ne smemo verjeti".

Vezjak ob tem našteje štiri argumente drugega tabora. Prvi argument, ki govori v korist sumu, da gre za farso, je ta, da bi Janša, če bi resnično želel "izgnati" Logarja iz stranke, to storil že prej. V zadnjem času namreč ni zaznati posebnega preskoka v kakovosti in vsebini izjav Logarja glede Platforme sodelovanja in njenega preoblikovanja v stranko, ki se sicer pričakuje že od začetka. Drugi argument dvomljivcev je, da je bil Logar do pred kratkim še vedno predsednik sveta stranke, najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, česar Janše po Vezjakovih besedah ni posebej motilo.

V vsakem primeru bosta na koncu sodelovala. Zakaj to vemo? Ker Janša krvavo potrebuje Logarja, da naredi koalicijo. Po drugi strani pa Logar ves čas prisega na sodelovanje in dialog. Kako lahko nekdo, ki stavi na ideologijo sodelovanja, na koncu zavrne Janšo? Seveda ga ne more.

Boris Vezjak

Tretji argument je Janšev govor na zadnjem svetu stranke, pred katerim je Logar podal svoj odstop kot njegov predsednik. "Janša je imel dvourno ekspertizo o tem, kakšen je politični kapital Anžeta Logarja. Vpričo najpomembnejših članov svoje stranke je razpravljal o tem, kako Logarja kapitalizirati. Zdi se nenavadno, da bi ga nekdo, ki želi Logarja kapitalizirati, hkrati metal iz stranke." Četrti, po mnenju Vezjaka najpomembnejši, argument pa je, da prav Janši na naslednjih volitvah, če bodo predčasne ali redne, najbolj ustreza pakt z Logarjem. "Zakaj bi torej z njim zaostroval odnose," se sprašuje Vezjak. "Lahko bi šli celo v interpretacijo, da Janša poriva Logarja, da čim prej ustanovi stranko. Tudi te možnosti ne bi izključil, a osebno se bolj nagibam k razlagi, da gre za vnaprejšnji dogovor."

Podobno razmišlja Kocjan: "To lahko razumemo kot začetek konflikta ali poglabljanje vrzeli med najbolj priljubljenim politikom na desnici in njegovo matično stranko SDS ali pa kot dobro premišljeno igro te stranke, ki verjetno najbolje obvlada taktiko političnega boja. V SDS-u se namreč zavedajo, da bodo z Janšo na čelu težko osvojili oblast na način, da bodo sestavljali desnosredinsko koalicijo, zato potrebujejo v političnem prostoru partnerja, ki lahko zajema tudi sredinske glasove, v sedanjih razmerah, ko vlada splošno nezadovoljstvo z vlado, morda tudi razočarane glasove z leve sredine. Seveda pa obstaja "nevarnost", da bi Logar s svojo stranko odnašal tudi glasove SDS-a. Če gre za to strategijo, je nujno prikazati razmerje med Logarjem in SDS-om kot konfliktno."

Medijski aparat SDS-a še ne spodnaša Logarja in njegovih političnih ambicij

Na vprašanje, zakaj je izvršilni odbor javnost sploh seznanil s svojim mnenjem, Kocjan odgovarja, da morda prav to kaže, da gre za strategijo. "Spomnili se bomo iz preteklosti, da stranka ni nikoli z javnostjo delila svojih notranjih trenj, pri čemer vemo, da so bili v preteklosti od jedra ali vrha stranke že umaknjeni nekateri vidnejši politiki ali somišljeniki. Tudi tedaj, ko je svojo pot ubral Gregor Virant, ki sploh ni bil član SDS-a, je bil odziv te stranke, zlasti prek medijev, veliko burnejši. Zdaj pa vidimo, da medijski aparat SDS-a še ne spodnaša Logarja in njegovih političnih ambicij."

Vezjak navsezadnje meni, da razprava o motivih za domnevni spor niti ni pomembna, "saj nas v vsakem primeru čaka velika koalicija med Janšo in Logarjem, če bo prišlo do volitev in če bo seveda kateri od njiju zmagal, kar se pa v tem hipu zdi zelo verjetno. Zaostrovanje konflikta na koncu ne bo zaostrovanje, ki bi imelo negativne posledice, ker bosta v vsakem primeru na koncu sodelovala. Zakaj to vemo? Ker Janša krvavo potrebuje Logarja, da naredi koalicijo. Po drugi strani pa Logar ves čas prisega na sodelovanje in dialog. Kako lahko nekdo, ki stavi na ideologijo sodelovanja, na koncu zavrne Janšo? Seveda ga ne more. Poleg tega je njegov zvesti sodelavec že 23 let."

Anže Logar je predsednik društva Platforma sodelovanja, ki naj bi združevalo mnenja različnih političnih polov. Foto: BoBo
Anže Logar je predsednik društva Platforma sodelovanja, ki naj bi združevalo mnenja različnih političnih polov. Foto: BoBo

Ali je v slovenskem političnem prostoru potreba po novi desnosredinski stranki?

V idejnem smislu se zdi, da potrebe po novi stranki ni, meni Kocjan, saj so v strankah SDS, NSi, SLS in še kakšni zastopani domala vsi idejni koncepti – od konservativnega do liberalnega, celo neoliberalnega. "Če pa pogledamo na razmere skozi strogo politična očala, vidimo, da je stranka SDS za nekatere desne volivce nesprejemljiva izbira zaradi ponekod radikalnega političnega delovanja in napadanja postulatov demokratične družbe v času, ko je bila na oblasti, pa tudi ostre in nespoštljive retorike do nekaterih družbenih skupin. Druge stranke na desni sredini (NSi in SLS) pa so politično šibke in ne zmorejo omajati hegemona na desni. S tega vidika bi bila nova ponudba na desni za marsikoga olajšanje," ugotavlja Kocjan.

Hkrati opaža, da dogajanje povzroča stisko stranki NSi, ki se počuti vse bolj ogroženo in osamljeno. Predsednik stranke Matej Tonin je v preteklosti že omenil, da se NSi ne bo več pridružil desnosredinski koaliciji, če bo na čelu vlade Janez Janša. In ker je vodstvo stranke v sporu s SDS-om, je razumljivo, da je v političnem prostoru vse bolj osamljena in odrinjena na rob. "S tem tudi Janša vsem skupaj zelo jasno sporoča, da se še ne namerava umakniti iz politike, še manj z vrha SDS-a. Novi Sloveniji se je ponesrečil poskus "prenove" desnice z združevanjem mladih, zmernih desnosredinskih politikov. Zaman so vabili Logarja na svojo listo za evropske volitve, košarico so dobili tudi od neparlamentarnega SLS-a, ki se podaja v lov za glasove na evropskih volitvah samostojno s Petrom Gregorčičem. Poteza SLS-a je sicer po mojem mnenju nespametna z vidika njihovih političnih interesov, a kaže na to, da je NSi res vse bolj sam. K temu velja pripomniti še soloakcijo Lojzeta Peterleta, ki je od SLS-a "odkupil" blagovno znamko Slovenskih krščanskih demokratov, hkrati pa pozival k sodelovanju in k doseganju sprave z Janšo in SDS-om. Šlo je torej za jasno sporočilo lastni stranki NSi."

Sorodna novica "SDS se postopoma pripravlja na obdobje po Janši"

Bi se morebitni bodoči veliki koaliciji lahko pridružil tudi SD?

Med ustanovitelji Logarjeve Platforme sodelovanja je tudi nekdanji minister iz kvote SD-ja Jernej Pikalo, na prvi okrogli mizi, ki jo je društvo organiziralo, pa je bilo opaziti še dva nekdanja SD-jeva ministra Dejana Prešička in Anjo Kopač. "Nagib, da bo Platforma svoje volivce plenila tudi na levi strani, je jasen. Gotovo pa bo odškrtnila tudi neki odstotek volivcev SDS-a, za katere je Janša preveč ekstremen in radikalen," meni Vezjak.

Na vprašanje, ali bi se morebitni veliki koaliciji lahko pridružil tudi SD, Vezjak odgovarja pritrdilno. "Precej se govori, da bi lahko v SD-ju prišlo do prevzema linije, ki je zvesta Matjažu Hanu, je bolj kapitalsko usmerjena in bi bila pripravljena hitro sodelovati s komer koli, ker je politične barve ne zanimajo preveč. Han že v preteklosti ni imel posebnih zadržkov do sodelovanja z Janševimi krogi. Če bi članstvo SD-ja dopustilo takšno koalicijo in ne bi zapustilo stranke (zagotovo bi bilo za velik del članstva to ogromno razočaranje), bi bila takšna koalicija mogoča. Zelo verjetno Han s svojimi krogi že razmišlja o možnosti takšne operacije, sam ji je naklonjen. Zagotovo pa tudi Han ne bi želel biti na čelu ali pa del neke stranke, v kateri bi na koncu izgubil podporo svojih volivcev."

Vezjak za konec še spomni, da je Janša v zadnji polovici leta začel aktivacijo svojih političnih sil. "SDS-u je priključil Novo ljudsko stranko Franca Kanglerja, ustanavlja se upokojenska stranka Pavla Ruparja, za katero smemo domnevati, da bo delovala v bližini Janeza Janše. Vidimo, da ves čas govori o državljanski vojni. Vidimo, da je ustanovil svojo vlado v senci in da govori o predčasnih volitvah. Janša ta hip zagotovo pripravlja teren za volitve." Te bi se po Vezjakovem mnenju lahko zgodile že leta 2024. "Morda je tudi to eden od razlogov, zakaj je prav zdaj prišlo do tega fingiranega konflikta med Logarjem in Janšo"