Petja Labović in Nataša Matjašec Rošker v prizoru iz predstave Ne ti meni Alice (Once Again). Foto: Peter Giodani/SNG Maribor
Petja Labović in Nataša Matjašec Rošker v prizoru iz predstave Ne ti meni Alice (Once Again). Foto: Peter Giodani/SNG Maribor

Festivalsko dogajanje drevi odpira predstava SNG-ja Maribor Ne ti meni Alice (Once Again) z letošnjo dobitnico Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker na čelu.

V četrtek zvečer bo na ogled še druga od ducata predstav iz tekmovalnega sporeda letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru, in sicer predstava Predsednice. Uprizoritev v režiji Nine Ramšak Markovič je nastala pod okriljem Zavoda Melara v sodelovanju z ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Sorodna novica Borštnikovo srečanje: Za najboljšo predstavo razglašena Zaprta študija. »New Constructive Ethics«

Na prvi dan festivala poteka tudi delavnica z igralcem Markom Mandićem, v četrtek pa še z režiserko Tjašo Černigoj. Festival se bo v petek zvečer zaključil s koncertom zasedbe Katalena, ki s krajšo turnejo zaznamuje svojo 22-letnico delovanja.

200 let stara gledališčnikova rojstna hiša
Ob tem bodo vse do petka potekali tudi vodeni ogledi po kulturni dediščini Cerkelj, obiskovalci bodo lahko izdelali svoj Borštnikov kovanec. Na voljo pa bodo tudi delavnice za otroke, tridnevna likovna kolonija in klepet ob kavi z Borštnikovimi nagrajenci, je povedala vodja festivala Mojca Pačnik.

Borštnikovanje je neodvisni gledališki festival, cilj organizatorjev pa je, da bi ustvarili vsakoletni kulturni dogodek. Odločitev za samostojno organizacijo festivala je po besedah njegove vodje dozorela marca letos, idejo pa so dobili že konec preteklega leta, ko so spoznali Daneta Novaka, skrbnika Borštnikove rojstne hiše. "Njegov entuziazem in srčnost ter neizmerna želja, da ohrani 200 let staro rojstno hišo in dediščino Ignacija Borštnika, sta nas presunila, saj se že vsa leta zaveda potenciala in pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine in se trudi po svojih najboljših močeh ohranjati spomin na velikega prednika," je še dejala Mojca Pačnik.

Ignacij Borštnik (1858–1919) je bil prvi slovenski profesionalni igralec in režiser. Foto: Wikipedia
Ignacij Borštnik (1858–1919) je bil prvi slovenski profesionalni igralec in režiser. Foto: Wikipedia

Po besedah kuratorke festivala Brine Jenček so želeli v Cerklje pripeljati kakovostne predstave, ki so to dokazale tudi z uvrstitvijo v tekmovalni program najvidnejših slovenskih festivalov, kot sta Borštnikovo srečanje in Teden slovenske drame. Festivalski program je nastajal z mislijo na specifično okolje Cerkelj na Gorenjskem, zato je pomemben gradnik festivala tudi kulturni turizem, ki bo Borštnikov rojstni kraj v novi luči predstavil tako lokalni skupnosti kot obiskovalcem iz širše regije, so še poudarili organizatorji.

Borštnik je ustvaril več kot 400 vlog in režij
Gledališki igralec, režiser in pedagog Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Velja za utemeljitelja sodobnega slovenskega poklicnega gledališča in je tudi prvi slovenski poklicni igralec. Šolal se je na Dunaju ter ustvaril več kot 400 vlog in režij. Umrl je leta 1919.