Stonehenge še danes v marsičem ostaja uganka za arheologe, ki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Foto: EPA
Stonehenge še danes v marsičem ostaja uganka za arheologe, ki še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne obrede so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Foto: EPA

Britanska vlada želi v bližini najdišča zgraditi 3,3 kilometra dolg predor, ki naj bi poskrbel za boljšo pretočnost prometa v tem delu države, zlasti v času dopustov. Strokovnjaki z različnih področij, povezani v kampanji Rešimo svetovno kulturno dediščino Stonehenge, so se zato po dolgem opozarjanju na nevarne posledice gradnje obrnili še na sodišče. Posvarili so pred "trajno in nepopravljivo škodo", ki bi jo načrtovana gradnja povzročila na znameniti prazgodovinski krožni konstrukciji. Ta je leta 1986 dobila svoj vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.

Z njimi se ne strinja višje sodišče, ki je v 50 strani dolgi sodbi med drugim zapisalo, da so se britanski ministri "pravilno osredotočili na ustrezne politike", ugotovitve strokovnjakov pa tega sklepa ne spodkopavajo. Sodnik David Holgate pa je dejal, da je del opozoril nasprotnikov gradnje, ki opozarjajo na morebitni okoljski učinek načrta, nesporen, poroča portal Art News.

Gre za 1,7 milijarde funtov vreden projekt, ki ga je na začetku leta odobril britanski minister za promet Mark Harper, izvedba pa bo potekala pod okriljem britanske vladne organizacije Narodne avtoceste. Načrt predvideva preusmeritev ceste A3030, ki teče vzporedno z najdiščem Stonehenge. Obstoječa A303 bi bila preurejena v javno pešpot.

Strokovnjaki že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Dve osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike. Foto: EPA
Strokovnjaki že desetletja razpravljajo o namenu Stonehengea. Dve osrednji teoriji predvidevata ritualni oziroma verski predznak – po prvi gre za mistični prostor z zdravilnimi močmi, po drugi pa za spomenik, kjer so častili mrtve prednike. Foto: EPA

Gre za avtocesto, ki je zelo obremenjena, priljubljena je predvsem pri voznikih, ki potujejo na jugozahod Anglije in v nasprotni smeri. Pogosti zastoji so prav v bližini Stonehengea. Načrtovani projekt je odsvetovala Unescova komisija, ki je leta 2018 predlagala gradnjo daljšega in globlje izkopanega predora, ki bi prekril večji del ceste.

Od lani na seznamu ogrožene svetovne dediščine
Unesco je načrtu nasprotoval že leta 2019 in posvaril, da bi imel ta škodljive posledice za arheološke sledi. Opozorili so, da Stonehengeu v tem primeru grozi izguba statusa svetovne dediščine. Kot so tedaj pojasnili, obstaja namreč strah, da bo narejena nepopravljiva škoda na področju "neznanske vrednosti za svet". Ker Velika Britanija načrtov za gradnjo ni spremenila, je Unesco lani Stonehenge prvič zares uvrstil na seznam ogrožene svetovne dediščine.