Pregled - svet, 6. 2. (torek)

DOHA/GAZA - Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da je Katarju in Egiptu predalo svoj odziv na predlog za novo prekinitev ognja v Gazi. Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani je pojasnil, da je bil odziv Hamasa pozitiven. Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je na obisku v Katarju, pa je dejal, da bo odziv Hamasa posredoval Izraelu. Pojasnil je, da dogovor ponuja možnost daljše prekinitve ognja, izpustitve talcev in večje humanitarne pomoči za Gazo. To bi bilo nedvomno koristno za vse in mislim, da je to najboljša pot naprej, je še dodal.

WASHINGTON - Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump nima predsedniške imunitete in ga je mogoče kazensko preganjati v primeru zvezne obtožnice zaradi spodnašanja izida predsedniških volitev leta 2020, je odločilo zvezno prizivno sodišče v Washingtonu. Trump se bo na odločitev pritožil, kar pomeni, da bo o tem dokončno odločalo vrhovno sodišče. Po mnenju analitikov so sklicevanja na imuniteto zavlačevalna taktika Trumpa, ki upa, da se bo z morebitno zmago na letošnjih predsedniških volitvah izognil kazenskim pregonom in civilnim tožbam.

STRASBOURG - Svet EU in Evropski parlament sta dosegla politični dogovor o vzpostavitvi posebnega finančnega instrumenta za Ukrajino, vrednega 50 milijard evrov. Ukrajina lahko prvo izplačilo pričakuje marca, je ob dogovoru sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ponoči doseženi začasni dogovor bosta morali zdaj obe instituciji potrditi, nakar bo stekel še postopek uradnega sprejetja.

STRASBOURG/KIJEV - EU mora ne le pospešiti dobavo streliva Ukrajini, ampak mora o njeni obrambni zmogljivosti razmišljati kot o delu lastne obrambne zmogljivosti, je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Tudi evropski poslanci so poudarili pomen nadaljnje neomajne podpore Kijevu, med drugim na obrambnem področju. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je v razpravi pozval ameriški kongres k sprostitvi 60 milijard dolarjev pomoči Ukrajini. Medtem se visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell mudi v Ukrajini.

GAZA - Ukazi o evakuacijah, ki jih je doslej izdala izraelska vojska, zajemajo 246 kvadratnih kilometrov oziroma dve tretjini ozemlja Gaze, je v svojem najnovejšem poročilu zapisal urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Proti jugu palestinske enklave sicer še vedno beži na deset tisoče ljudi, več kot polovica od 2,3 milijona prebivalcev Gaze pa je stisnjenih v mesto Rafa na skrajnem jugu enklave ob meji z Egiptom. Izraelski obrambni minister Joav Galant je v ponedeljek zvečer oznanil, da vojska namerava napredovati globlje v osrčje prenatrpanega mesta. Operacijam izraelskih sil v Rafi medtem nasprotuje sosednji Egipt. Skupno število Palestincev, ki so bili od 7. oktobra ubiti v ofenzivi izraelskih oboroženih sil v Gazi, po zadnjih podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje znaša 27.585, še 66.978 ljudi pa je ranjenih.

MADRID/RIM/AMSTERDAM/STRASBOURG - Evropski kmetje nadaljujejo protestne aktivnosti. Po ponedeljkovih protestih nizozemskih kmetov so se danes na ceste podali tudi v Španiji. Nove proteste za petek medtem napovedujejo italijanski kmetje. Španski kmetje so blokirali ceste in povzročali večje prometne zastoje v nekaterih pokrajinah, med drugim Kataloniji, Andaluziji in Ekstremaduri. Kmetje v Španiji opozarjajo, da zaradi evropske zakonodaje ter visokih cen goriv in energije težko ustvarijo zaslužek. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu napovedala, da bo predlagala umik predloga uredbe o pesticidih ki je, kot je opozorila, postala simbol polarizacije. Kmetje si zaslužijo, da jim prisluhnemo, je poudarila v luči protestov kmetov, ki so prišli tudi pred Evropski parlament v Strasbourgu.

STRASBOURG - Evropska komisija priporoča 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, je v Evropskem parlamentu dejal komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra. S tem se sicer šele začenja razprava o vmesnem cilju na poti do podnebne nevtralnosti, načrtovane za leto 2050. Zakonodajni predlog, v katerem bo določen cilj za zmanjšanje emisij do leta 2040, bo po evropskih volitvah podala naslednja Evropska komisija. Evropski poslanci so pozdravili predlog Evropske komisije s priporočili za 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, deležen pa je bil tudi kritik, češ da bodo ukrepi zelenega prehoda prizadeli evropsko industrijo, kmete in evropske državljane, ki postajajo vse bolj revni.

BRUSELJ - Evropska komisija predlaga zaostritev kazenske zakonodaje s področja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok. S širšo opredelitvijo kaznivih dejanj, višjimi kaznimi in dodatnimi ukrepi za preprečevanje in pomoč žrtvam želijo nastopiti proti krepitvi tovrstnega kriminala v zadnjih letih in narediti več za preventivo in zaščito žrtev. V Bruslju izpostavljajo, da se je grožnja spolnih zlorab in izkoriščanja otrok po vsej Evropski uniji okrepila. Nove priložnosti za to ustvarjata tudi večja prisotnost otrok na spletu in tehnološki razvoj. Samo leta 2022 je bilo v EU prijavljenih 1,5 milijona primerov spolne zlorabe otrok.

SANA - Jemenski hutijevci so v Rdečem morju napadli ameriško in britansko tovorno ladjo, ki sicer pluje pod zastavo Barbadosa. Napad na slednjo je potrdila tudi britanska družba za pomorska tveganja Ambrey. Po navedbah podjetja je bila britanska ladja pri jemenskem pristanišču Hudajda, ki je pod nadzorom hutijevcev, tarča napada z brezpilotnim letalnikom. Utrpela je manjšo škodo, vendar kljub temu nadaljevala svojo pot proti ožini Bab al Mandeb med Rdečim morjem in Adenskim zalivom.

BEOGRAD - Po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah se je na ustanovni seji sestala nova srbska skupščina. Začetek seje, na kateri so zgolj potrdili mandate vsem 250 novoizvoljenim poslancem, so zaznamovali žvižgi poslancev opozicije in transparenti z napisi o ukradenih volitvah. S potrditvijo mandatov je začel teči 90-dnevni rok za oblikovanje nove vlade. V novem sklicu parlamenta ima največ, 129 poslancev koalicija srbskega predsednika Aleksandra Vučića z njegovo Srbsko napredno stranko (SNS) na čelu.

KIJEV - Ukrajinski parlament je podaljšal vojno stanje in splošno mobilizacijo, ki ju je Kijev uvedel ob začetku ruske invazije februarja 2022 in ju odtlej neprestano podaljševal. Ukrepa bosta tako v veljavi še vsaj nadaljnjih 90 dni oziroma do sredine maja. Za čas veljave vojnega stanja med drugim prepovedane parlamentarne in predsedniške volitve. To pomeni, da bodo v Ukrajini zamaknili izvedbo predsedniških volitev, ki so bile sicer predvidene za 31. marec. Medtem ukrajinske oblasti poročajo o nenehnem in intenzivnem ruskem obstreljevanju mesta Avdijivka. V ruskem napadu na severovzhodu Ukrajine je bil ubit dojenček, še tri ženske pa so bile ranjene, ko sta dva izstrelka zadela hotel. Poleg tega so v regiji Herson na jugu države pod ruševinami našli truplo 59-letnega moškega.

KÖLN - Nemške obveščevalne službe lahko podmladek skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) označijo kot ekstremistično organizacijo, je razsodilo sodišče. Ob tem je opozorilo, da mlada alternativa (JA) pogosto zasleduje cilje, ki niso ustavni, deluje proti načelom demokracije in izvaja obsežno ksenofobno propagando. Odločitev še ni pravnomočna. Obveščevalne službe so aprila lani začele nadzirati JA zaradi desnega ekstremizma in opozorile, da so nekatera prizadevanja podmladka protiustavna. Tako AfD kot JA sta se pritožili zaradi obravnave podmladka kot morebitno desno ekstremistično organizacijo.

ANKARA - V Turčiji so se spomnili več kot 53.500 smrtnih žrtev katastrofalnega potresa, ki je pred letom dni prizadel jugovzhod države. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je ob obletnici obiskal mesto Kahramanmaras blizu žarišča potresa z magnitudo 7,8, je v sporočilu ponovil obljubo o obnovi porušenih krajev. V potresu je bilo prizadetih okoli 14 milijonov ljudi v enajstih provincah, uničenih pa skoraj 40.000 stavb. Po potresu je Erdogan v letu dni obljubil izgradnjo okoli 300.000 stanovanjskih enot, a je minuli konec tedna priznal, da jih bo do konca leta na voljo 200.000.

NEW YORK - Varnostni svet ZN je v ponedeljek na zahtevo Rusije razpravljal o novih ameriških napadih na Bližnjem vzhodu. Zasedanja so se udeležili tudi veleposlaniki Irana, Iraka in Sirije, ki so skupaj z ruskim kolegom kritizirali ravnanja ZDA. Ameriške sile v Iraku in Siriji so bile v času najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize od 7. oktobra tarča 165 napadov. Po smrtonosnem napadu na ameriško oporišče 28. januarja v Jordaniji so ZDA silovito odgovorile in sprožile niz napadov proti domnevno proiranskim skupinam v Siriji in Iraku.

STRASBOURG - Petindvajset evropskih poslancev je podpisalo pobudo, ki Evropsko radiofuzno zvezo (EBU) poziva k preklicu odločitve glede nastopa Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije 2024 zaradi dejanj na območju Gaze. Kot so zapisali, od EBU pričakujejo isto držo, kot jo je zavzela, ko je leta 2022 iz tekmovanja za pesem Evrovizije izključila Rusijo zaradi invazije na Ukrajino.