Sodobna tehnologija

Kaj je bolj učinkovito; ultrazvok, rentgen ali magnetna resonanca?

Mare Koren
24. 3. 2024, 15.25
Deli članek:

Vzrok za bolečine v sklepih in mišicah je pogosto nemogoče ugotoviti na otip, zato nam zdravniki specialisti predpišejo podrobnejše preiskave s sodobnimi aparati.

dreamstime
Diagnostično slikanje z magnetno resonanco velja za eno temeljnih preiskav v ortopediji.

Kadar so težave s sklepi in mišicami izrazitejše in dolgotrajne, obiščimo osebnega zdravnika. Po navadi je potrebna napotitev k specialistu, ta pa bo opravil eno od naslednjih preiskav.

Ultrazvok mišično-skeletnega sistema

Zaradi sorazmerne preprostosti in dostopnosti je ultrazvočna preiskava običajno prva preiskava v ortopediji. Primerna je za odkrivanje bolezenskih in poškodbenih sprememb v predelu ramenskega sklepa, komolca in gležnja, pa tudi za spoznavanje poškodb in obolenj različnih mehkih tkiv gibal, kot so kite, vezi in mišice. Manj pogoste, a pri nekaterih težavah smiselne, so tudi ultrazvočne preiskave kolenskega sklepa in kolka.

Digitalno rentgensko slikanje

Sodobni digitalni rentgenski aparat omogoča rentgensko skeletno diagnostiko po najsodobnejših standardih ob minimalni izpostavljenosti pacienta rentgenskemu sevanju. Prednost te metode je, da lahko izvide dobimo kar v ortopedski ambulanti. Slikanje se izvede ob navzočnosti ortopeda in rentgenskega inženirja, ki z neposredno komunikacijo med postopkom poskrbita, da so te slike tehnično brezhibne, kar je za postavitev diagnoze ključnega pomena.

Magnetna resonanca

Diagnostično slikanje z magnetno resonanco velja za eno temeljnih preiskav v ortopediji. Metoda omogoča natančno in neinvazivno odkrivanje poškodb mehkega tkiva, kot so sklepne vezi, kite, mišice, hrustanec in meniskus. V mnogih specialističnih ortopedskih ambulantah imajo sodobne aparate, ki so posebej prilagojeni ortopedskim preiskavam in pri katerih med preiskavo ne ležimo zaprti v cevi z občutkom utesnjenosti, kar je značilnost starejših aparatov. Zelo pomembno je, da ležeči ortoped in specialist radiolog pri razlagi izvidov tesno sodelujeta.

Izokinetična dinamometrija

Pri tej preiskavi merijo mišično moč – zmogljivost in vzdržljivost mišic pri krožnih gibih in v različnih sklepih, ob izbrani hitrosti giba. S to preiskavo ocenjujejo napredek rehabilitacije po ortopedskih in travmatoloških posegih na sklepih in kosteh, pri zdravljenju poškodb mehkih tkiv, na primer natrganih mišic, kot tudi pri spremljanju učinka treninga mišične moči in vzdržljivosti. Vendar pa preiskava ni omejena le na testiranje, ampak je naprava zelo koristna pri vadbi v celotnem procesu okrevanja, še posebej kmalu po poškodbi, saj je zelo varna. Natančna kontrola proizvedene mišične napetosti namreč zmanjšuje tveganje za ponovitev ali nastanek novih poškodb. Pozneje pri okrevanju pa pomaga odkrivati nesorazmerja med močjo posameznih mišičnih skupin, kar je pomemben podatek za nadaljnje načrtovanje in usmerjanje vadbe. Za zelo uporabno se je izokinetična dinamometrija izkazala tudi pri preprečevanju športnih poškodb, saj lahko z natančnimi testiranji še pred nastankom poškodbe zdravniki zaznajo in izmerijo porušena razmerja v delovanju različnih mišičnih skupin. Z dobrim programom vadbe lahko potem specialisti ta nesorazmerja odpravijo, še preden se sploh pojavi poškodba.

Na udaru so predvsem kolki in kolena

S starostjo nastopijo obraba sklepov in različne bolezni. Kadar se poleg bolečine v sklepu pojavijo še oteklina, rdečina in pozneje še slabša gibljivost, gre najbrž za vnetje sklepa oziroma artritis. Kadar pa je sklepna bolečina prehodna in ne povzroča trajnih sprememb, so verjetno v ozadju revmatične težave. Bolečine v sklepih so pogostejše pri starejših, saj se zaradi staranja pojavljajo spremembe na sklepih, hrbtenici in drugih delih gibal. Pogosto bolečina nastopi zaradi obrabe in poškodbe sklepov pri obremenitvah in pretirani telesni dejavnosti, na udaru pa so predvsem kolki in kolena. Bolečina v sklepih, ki jo vedno spremlja oteklina, je lahko posledica sklepnega vnetja, ki so ga povzročili kristali. To je značilno za dve bolezni, putiko in psevdoprotin. Nastaneta zaradi odlaganja kristalov v sklepih. Razlika med njima je v vrsti kristalov. Bolečino v sklepih povzročijo tudi sistemske vezivnotkivne bolezni, ki pa so redkejše. Pri njih so pogosto prizadeti notranji organi: ledvice, pljuča, osrednje in obrobno živčevje, srce, oči in tudi različna tkiva, kot so koža, mišice in sluznice.