Žirija je v slikanici, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International, prepoznala uspešen spoj besedne in likovne govorice.

Ker ga zaradi bodic nihče noče objeti, se ubogi jež
Ker ga zaradi bodic nihče noče objeti, se ubogi jež "uleže na tla, da vse štiri od sebe in noče več vstati". Pomagal mu bo šele, kot se to v pravljicah rado primeri, zviti lisjak. Foto: KUD Sodobnost International
Jana Bauer je sicer znana predvsem po uspešnici Groznovilca, ki je bila prevedena v kar 17 jezikov ter nominirana za desetnico in za večernico. Foto: KUD Sodobnost International
Jana Bauer je sicer znana predvsem po uspešnici Groznovilca, ki je bila prevedena v kar 17 jezikov ter nominirana za desetnico in za večernico. Foto: KUD Sodobnost International

Bodice in njihova simbolična razsežnost
Kako objeti ježa je jezikovno-likovna pripoved o ježevi želji, da bi nekoga objel. Kot je na razglasitvi nagrade povedal Igor Saksida, predsednik žirije, v kateri sta bila še Barbara Zorman in Robert Potočnik, je besedilo mogoče brati na več ravneh: kot nonsensno pripoved o želji in njeni humorni (ne)uresničitvi, kot tematizacijo osamljenosti, nasprotja med samozadostnostjo ali samozagledanostjo in skrbjo za drugega ter kot razmislek o drugačnosti, ki to v resnici sploh ni.

Škerlove ilustracije pa po oceni žirije tvorijo posebej zanimivo plast slikanice, saj bralčevo pozornost pritegnejo na več načinov, med katerimi je morda najbolj zastrta uporaba dvojine, to je dvo- in večbarvne likovne tehnike. Ob tem ilustracija ustvarja še občutek gibanja knjižnih oseb. "Gre torej za uspešen spoj likovne in besedne govorice, ki druga drugo nadgrajujeta, s tem pa soustvarjata likovno-besedni monolit," je izbiro utemeljila žirija.

Na današnji razglasitvi nagrade je žirija podelila tudi posebno priznanje. Nagrado za kakovostno povezovanje umetnostnih zvrsti so namenili slikanici Helene Kraljič Sofija in baletni copatki, ki je z ilustracijami Tine Dobrajc izšla pri založbi Morfemplus. Na prvi pogled kratka realistična pripoved prikazuje vsakodnevno življenje Sofije in njene babice, ki ji pripoveduje o tem, da je bila balerina, kar želi postati tudi deklica. Osrednja tema se v slikanici povezuje z nekaterimi pojmi iz sveta baleta. Kot je ocenila žirija, slikanica inovativno povezuje tako besedno kot likovno ustvarjalnost ter glasbo in balet.

V štirih prizorih slikanice Sofija in baletni copatki lahko pozoren bralec najde tudi QR-kodo, ki mu pred oči pričara slavni Ples sladkorne vile iz Hrestača. Foto: Morfem
V štirih prizorih slikanice Sofija in baletni copatki lahko pozoren bralec najde tudi QR-kodo, ki mu pred oči pričara slavni Ples sladkorne vile iz Hrestača. Foto: Morfem

Včasih je preprosto bolje
Nagrado, poimenovano po literatki Kristini Brenkovi (1911–2009), podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nagrado in posebno priznanje so podelili izmed šestih nominiranih del, te pa so izbrali izmed 31 slikanic, ki so prispele na natečaj. Žirija je bila po besedah Sakside pri izbiri nominirancev soglasna. Pri letošnjih kandidatih za nagrado so sicer opazili, da nekateri avtorji poskušajo iz slikanice napraviti filozofsko čtivo, zato je izpostavil vprašanje o smislu tako kompleksnih besedil, kadar gre za knjigo za otroke.

Za nagrado so bile nominirane še slikanice Adam in tuba Žige X. Gombača, ki je z ilustracijami Maje Kastelic izšla pri založbi Miš, ter Čarobna kost Majde Koren z ilustracijami Tanje Komadina, Nočni obisk Gaje Kos z ilustracijami Ane Zavadlav in Si že kdaj jezdil morskega konjička? Boštjana Gorenca - Pižame z ilustracijami Igorja Šinkovca. Vse tri so izšle pri založbi Mladinska knjiga.

Podelitev nagradeza izvirno slovensko slikanco