O-STA

Sophijin simpozij - Adamičeva Amerika in naš svet

Vabilo-foto

Založba SOPHIA v sodelovanju s Knjigarno Azil

Spoštovane, spoštovani,

v sklopu Sophijinega simpozija in predstavitve 2. zvezka knjige Moja Amerika Louisa Adamiča vabimo na okroglo mizo "Adamičeva Amerika in naš svet", ki bo

v četrtek, 19. oktobra, ob 19. uri v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana.

Z nami bodo: Urška Breznik, umetnostna zgodovinarka in sinologinja, direktorica Pekarne Magdalenske mreže, nevladne organizacije za grajenje spodbudnega okolja za povezovanje, soupravljanje, angažirano ustvarjanje ter civilnodružbeni aktivizem, ter članica mariborske Iniciative mestni zbor; Ičo Vidmar, sociolog kulture, docent na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kritik in publicist; Marko Funkl, filozof in rusist, župan občine Hrastnik, predsednik Razvojnega sveta zasavske regije; Blaž Gselman, filozof, literarni zgodovinar, raziskovalec Adamičevega dela ter avtor spremne besede. Pogovor bo povezovala Kristina Božič, prevajalka knjige in novinarka.

Avtobiografska in dokumentarna knjiga, ki jo je ameriški družbeno angažirani pisatelj iz Grosuplja napisal v svojem najbolj odločilnem desetletju in jo imamo sedaj končno v celoti tudi v slovenskem prevodu, prinaša razmisleke o enakopravni in vključujoči družbi, opise delavcev in delavskega organiziranja, izkušnje s samoorganiziranimi šolami ter kritičen pogled na industrijo vojn, ki se je oblikoval iz avtorjeve izkušnje prve svetovne vojne in kritike družbenoekonomskega sistema. Adamič je knjigo pisal v času vzpona fašizma, sovražne nastrojenosti proti priseljencem in utrjevanja miselnosti laissez-faire, pred čimer je svaril: "Miselnost laissez-faire je brutalna in arogantna, domišljava in zadovoljna znotraj zakonov džungle, ki jih je ustvarila in si jih podredila. (...) Večinoma in zelo konkretno je industrija vojna: industrialci so generali in postopajo avtokratsko. Zaradi narave stvari se jim nikoli ni zazdelo, da bi se lahko vse temeljno spremenilo in bi potem tudi sami ravnali drugače. Bili so preveč zaposleni in vpleteni v svoje nečloveško, razčlovečujoče delovanje, da bi o tem razmišljali. In zdaj je od nikoder, v resnici pa iz temeljev in osnovne zasnove Amerike, nenadoma vzniknila - ob vseh drugih težavah - ideja za spremembo, o demokratizaciji industrije. Mnogi so se nanjo odzvali fašistično. Inteligentnejši vidijo v državi temeljne nedoslednosti - priznavajo, da je to, da je država politično demokratična in ekonomsko absolutistična, popolnoma napačno. (...) Težava ni, kako okrepiti osebno demokratičnost gospoda Knudsena in njegovih menedžerskih kolegov, ampak kako v celoti preurediti gospodarski sistem, da bi bili odnosi med delavci in delodajalci po naravi in neizogibno demokratični ter utemeljeni na skupnem občutju varnosti."

Ali kot je napisal v pismu Rossu Willsu leta 1938: "Dodajmo novo zemljo na iztrošena polja, da se zaščitijo trajni pašniki, prestavimo ograje, zasadimo drevesa in grmovje - milijarde njih; izrišimo obrise novih njiv, ki sledijo pokrajini in s svojo lego zmanjšujejo erozijo; upokojimo brezupno izžete pašnike in polja ter jih zasadimo v gozdove in divjino. To moramo narediti, tudi če ne bo 'naslednje vojne' ... Porabiti deset ali dvajset milijonov, da bi ohranili in zaščitili prst, ki zdaj izginja v Mehiškem zalivu, bi bila zelo pametna dolgoročna naložba. Postala bi lahko del našega prihodnjega gospodarskega delovanja. In začnimo vsedržavni stanovanjski program, tako da bomo imeli, ko se v Evropi dim poleže, pet ali deset milijonov novih domovanj. (...) vem, da je to nor predlog, popolnoma 'nemogoč', a živimo v norem, nemogočem obdobju."

Vse to ostaja skoraj stoletje pozneje relevantno izhodišče za razmislek o naših družbah, prioritetah in možnostih gradnje drugačnega sveta.

Prisrčno vabljeni k dejavni udeležbi!

Več o knjigi na spletni strani naše založbe www.zalozba-sophia.si.

Sophijin simpozij poteka ob podpori Javne agencije za knjigo.