Lansko leto najtoplejše doslej

Lansko leto je bilo tako v Sloveniji kot tudi na svetu najtoplejše od začetka meritev.

Kranj – »Na ravni države je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini naših meritev, od leta 1950 dalje,« je na nedavni predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2023 v Sloveniji in po svetu, ki so jo pripravili na Agenciji RS za okolje (Arso), povedal meteorolog Anže Medved. Povprečna temperatura zraka je bila okoli 10,8 stopinje Celzija, temperaturni odklon pa je znašal 1,3 stopinje. Lansko leto je bilo tako že trinajsto zaporedno leto s pozitivnim temperaturnim odklonom. V tem tisočletju je samo pet let imelo rahlo negativni odklon. »Slovenija se je od 70. let segrela že za več kot dve stopinji,« je povedal Medved.

Tretje najbolj namočeno leto

Lansko leto je izstopalo tudi po padavinah. Po podatkih Medveda bilo tretje najbolj namočeno po letu 1950. Po višini padavin je bilo izjemno predvsem poletje, k čemur je znatno prispevalo obilno deževje od 3. do 5. avgusta, ko so Slovenijo prizadele obsežne poplave. Če je bilo poletje lani rekordno namočeno, je bilo eno leto prej tretje najbolj sušno.

Tudi na svetovni ravni je bilo lansko leto najtoplejše od začetka sistematičnih meteoroloških meritev, torej vsaj od leta 1850, je povedal Gregor Vertačnik, prav tako meteorolog na Arsu. Povprečna temperatura zraka se je prvič doslej približala 15 stopinjam Celzija; znašala je 14,98 stopinje, kar je 0,6 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,48 stopinje nad povprečjem obdobja 1850–1900. Lansko ekstremno leto je po besedah Vertačnika opomnik, da je treba zadeve jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo uresničiti cilje pariškega podnebnega sporazuma. Njegov cilj je omejiti zvišanje povprečne svetovne temperature na manj kot dve stopinji v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ob prizadevanju, da bi to mejo znižali na 1,5 stopinje.

Kot je razložil Vertačnik, temperatura zlasti po letu 1970 dokaj strmo narašča, za približno dve desetinki stopinje na desetletje, pri čemer je bilo zadnjih devet let najtoplejših v celotnem merilnem nizu. Med vzroki za rekorden temperaturni odklon leta 2023 je med drugim navedel globalno segrevanje, vremenski pojav el nino od sredine do konca leta in skorajšnji višek Sončeve aktivnosti, ki nastopi na 11 let. V Evropi je bilo lansko leto drugo najtoplejše do zdaj; za rekordno toplim letom 2020 je zaostajalo za slabi dve desetinki stopinje.

Kaj nas čaka

Anže Medved se je dotaknil tudi pričakovanj do konca 21. stoletja. »Vemo, da so glavni krivec za to, kar se nam trenutno dogaja, izpusti toplogrednih plinov. Če se bodo povečevali, se bodo podnebne spremembe samo še stopnjevale.« Kot je dejal, se bo temperatura do konca stoletja povečevala, od ukrepov pa je odvisno, za koliko bo narasla. Konec stoletja naj bi bilo v Sloveniji od ene do šest stopinj topleje kot v obdobju 1981–2010.

Pričakujejo, da se bo količina padavin pozimi povečala, poleti pa jih bo verjetno manj. »V poletnem času se bo zmanjšalo število padavinskih dogodkov. To pomeni, da bo večja količina padavin, ki bi lahko padla, padla v zelo kratkem času. S tem se poveča možnost močnejših nalivov,« je dejal Medved. Z višanjem temperature se bo število dni s snežno odejo drastično zmanjševalo. S povečanjem zimskih padavin v obliki dežja se bo povečala možnost za nastanek poplav v zimskem času, je še razložil Medved.