Emil Kapuan med darovanjem maše leta 1950 v Koreji – za oltar mu je bil kar pokrov motorja. Foto: Wikipedia
Emil Kapuan med darovanjem maše leta 1950 v Koreji – za oltar mu je bil kar pokrov motorja. Foto: Wikipedia

Pod okriljem ameriške produkcijske hiše Trimax nastaja film po predlogi nove knjige Johna Stansiferja No Bullet Got Me Yet o ameriškem junaku korejske vojne Emilu Kapaunu z naslovom Father Kapaun's Valley. Pod režijo filma se bo podpisal Stephen Campanelli, piše ameriška filmska revija Deadline.

Stansifer je že napisal scenarij za filmsko priredbo. Emil Kapaun je bil za svoje delovanje v bitki pri Unsanu leta 2013 posthumno odlikovan z medaljo časti, papež Janez Pavel II. pa ga je razglasil za blaženega, kar je prvi korak v postopku razglasitve osebe za svetnika. Če bo potrjen, bo to prvi moški svetnik, rojen v ZDA, ki bo zavetnik vojnih ujetnikov in preminulih vojakov.

Kapaun, ki je po pisanju revije Deadline "najbolj odlikovan kaplan v zgodovini ameriške vojske", je med korejsko vojno večkrat tvegal svoje življenje, da bi pomagal vojakom preživeti, hkrati pa se je trudil, da bi jih podprl v njihovi veri, ne glede na njihovo prepričanje. Novembra 1950, ko je služil kot kaplan 8. polka 1. konjenice, v bitki pri Unsanu, so ga ujele kitajske sile in ga pridržale kot vojnega ujetnika. Kapaun je nešteto ur molil, obenem pa je ves čas brskal za hrano, da njegovi soborci niso umrli od lakote, čeprav je sam 23. maja 1951 umrl v ujetništvu. Njegovi posmrtni ostanki so bili najdeni in identificirani s testiranjem DNK-ja leta 2021, potem ko je bil 70 let na seznamu izginulih oseb.

Stansifer, čigar knjiga naj bi po napovedih izšla 12. marca 2024, bo z Alanom Glazerjem iz hiše Trimax sodeloval tudi kot producent filma.

Vojna, ki se je končala z razdeljenim narodom
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno in Južno Korejo. Po različnih ocenah naj bi triletna vojna med letoma 1950 in 1953 zahtevala več kot 3,2 milijona smrtnih žrtev. Razloge za korejsko vojno je mogoče poiskati v blokovski delitvi sveta po drugi svetovni vojni, že pred tem pa so si zlasti Kitajska, Japonska in tedanja Sovjetska zveza vrsto let prizadevale za prevladujoč vpliv na Korejskem polotoku. Ta je bil leta 1945 razdeljen po 38. vzporedniku. Severni del so zasedle sovjetske sile, ZDA pa so v južnem delu vzpostavile vojaško vlado.