Roman rekonstruira Barbados v obdobju od pisateljevega devetega leta do njegovega odhoda na sosednji otok Trinidad pri sedemnajstih. Osebna zgodovina v pripovedi se meša s sociokulturnimi vpogledi na vaško skupnost, v kateri je odraščal, hkrati pa vzpostavlja politično zgodovinsko zavest o takratnem koloniziranem Barbadosu. Roman, prvič objavljen leta 1953, velja danes za klasiko barbadoške književnosti. Odlomek je prevedla Petra Meterc, interpretira ga Blaž Šef.

George Lamming: V gradu moje kože

Le voda, voda vsepovsod,
nebo se v njej gubi,
le voda, voda vsepovsod,
za žejo - kaplje ni!

Pesem starega mornarja je najdaljša pesnitev Samuela Taylorja Coleridgea in velja za eno najpomembnejših znanilk angleške romantike. Coleridge, rojen 21. oktobra pred natanko 250. leti kot deseti otrok v družini, je bil mojster čutnega lirizma. Skupaj z Williamom Wordsworthom in Robertom Southeyjem je bil najopaznejši predstavnik skupine jezerskih pesnikov, predvsem z Wordsworthom pa je utrl pot še drugim velikim angleškim romantikom – Byronu, Keatsu in Shelleyju. Prvi in drugi spev Coleridgeeve pesnitve, uvrščeni v oddajo, je prevedel Janez Menart, interpretira ju Brane Grubar.

Samuel Taylor Coleridge: Pesem starega mornarja

Dan pred ljubljanskim maratonom:

Romaneskni junak v romanu Norma pisatelja, novinarja in urednika Marjana Žiberne je moški iz mesa in krvi. Po hudi bolezni se začne ponovno rekreirati, postopno pa se loti tudi resnejšega treninga. Pisatelj je tudi z romanom Norma, objavljenim leta 2015 v zbirki Bralec pri založbi Modrijan, dokazal, da odlično pozna področje športa in da ima posluh za dramatično, živo pripoved. Besedilo interpretira Blaž Šef.

Marjan Žiberna: Norma

Turki v Butalah, Butalci gredo po sol, Kako so Butalci širili cerkev, O Butalcu v smreki in o mački, ki ni marala pipca, Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna, Kako so si Butalci omislili pamet.
Mineva devetdeset let od smrti pisatelja in dramatika, enega največjih slovenskih satirikov Frana Milčinskega. In le kaj drugega naj bi ob tej priložnosti ponudili, če ne njegovih slovitih Butalcev v interpretaciji prav tako legendarnega Borisa Kralja in Aleša Valiča.

Fran Milčinski: Butalci

S polnim naročjem naplavin zvečer sestavljam tvoj obraz.
Pišem in pišem, dokler je svetló.

Miljana Cunta se je rodila leta 1976 v Šempetru pri Gorici. Na Univerzi v Ljubljani je magistrirala iz primerjalne književnosti in angleščine. Njeno pesniško delo je bilo objavljeno v treh knjižnih izdajah. Prva pesniška zbirka Za pol neba je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let, in Veronikino nagrado, ki jo za najboljšo pesniško zbirko leta podeljuje Mestna občina Celje. Druga pesniška zbirka Miljane Cunta Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja je bila pri založbi KUD Logos izdana leta 2014 in nominirana za nagrado Prešernovega sklada. Obe pesniški zbirki sta bili prevedeni v italijanski jezik. Tretja pesniška zbirka Svetloba od zunaj iz leta 2018 pa je izšla pri založbi Mladinska knjiga. V juniju 2022 je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, s pesmijo Ura postala vitezinja poezije, uvrščena pa je bila tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Portret Miljane Cunta je pripravila Jera Krečič.

Miljana Cunta