Golob v Bruslju: Zaradi strožjih pravil smo lahko mirni

Kot je povedal po vrhu evrskega območja, sta jim predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in predsednik evroskupine Paschal Donohoe predstavila analizo stanja v evropskem bančnem sistemu in v čem se razlikuje od konkretnih primerov v ZDA in v Švici, kjer se je v težavah znašlo več bank.

"Na podlagi predstavljenega smo enotno sklenili, da je evropski bančni sistem odporen proti motnjam, ki smo jim bili priča, da so vsi parametri – od likvidnosti do kapitalske ustreznosti in podobno – zelo znotraj predpisanih omejitev. In ravno zaradi pravil, ki veljajo v evropskem bančnem sistemu, ki so bistveno bolj stroga od pravil v omenjenih dveh državah, smo lahko v resnici mirni," je povedal v izjavi za slovenske novinarje.

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Vsi parametri, od likvidnosti do kapitalske ustreznosti, so zelo znotraj predpisanih omejitev. Ravno zaradi pravil, ki veljajo v evropskem bančnem sistemu, ki so bistveno bolj stroga kot v ZDA in Švici, smo lahko v resnici mirni." pic.twitter.com/LcJxUMeU1V

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2023

Golob: Naš bančni sistem je zelo likviden

Ob današnjem upadu vrednosti delnic nemške banke Deutsche Bank je poudaril, da je evropski bančni sistem enako stabilen ne glede na tovrstno dnevno nihanje. Dodal je, da to prav tako ni posledica stanja v sistemu.

Po premierjevih besedah pa je odporen tudi slovenski bančni sistem. "Slovenija je v evrskem območju in deli njegovo usodo, tako da so pravila enaka in naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka," je poudaril Golob.

Za trdnost evropskega bančnega sistema je pomembna bančna unija, o dokončanju katere so danes govorili voditelji držav z evrom in tistih, ki nimajo skupne evropske valute.

Pravil ne nameravajo sproščati niti zaostrovati 

Kot je povedal premier, niso govorili ne o sprostitvi ne o zaostritvi pravil, ampak o ohranitvi teh, ki že veljajo. S tem bi preprečili, da turbulence, ki smo jim priča, ne bi vplivale na stabilnost.

Tako v četrtek na zasedanju Evropskega sveta, kot tudi danes na vrhu evrskega območja so razpravljali tudi o reformi ekonomskega upravljanja EU. Golob je pojasnil, da je vlada že pri sprejemanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem bodo fiskalna pravila znova začela veljati, predvidela javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda za prihodnje leto.

Rebalans proračuna za 2023, njegova izhodišča je vlada sprejela v četrtek, pa potrjuje zagotovila iz septembra lani, da je v proračunu velika rezerva za potrebe pomoči za spopadanje z energetsko krizo.

"Danes se je pokazalo, da bo ta pomoč najverjetneje bistveno manjša, tako da smo zmanjšali rezervo in s tem tudi primanjkljaj," je povedal. "S tem dajemo tudi znamenje finančnim trgom, da Slovenija obvladuje tveganja na ustrezen način, kar zadeva primanjkljaj, in da se približujemo temu ciljnemu primanjkljaju, ki ga predvidevajo tudi nova fiskalna pravila," je še poudaril premier.

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Ko smo sprejemali proračuna za leti 2023 in 2024, smo v proračunu za 2024, ko ponovno stopijo v veljavo fiskalna pravila, predvidevali primanjkljaj pod 3 %. V proračunu imamo veliko rezervo za potrebe pomoči zaradi energetske krize." pic.twitter.com/JVkqF26Ydr

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2023

Novice Fed dvignil ključno obrestno mero in napovedal, kaj letos čaka Američane

Novice Credit Suisse naj bi kljub težavam izplačala nagrade zaposlenim

Novice So to pošasti iz prihodnosti?