Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki prinaša številne spremembe in izzive. Med ključnimi točkami predloga je omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji.

Kaj prinaša predlog interventnega zakona

Predlog interventnega zakona, ki ga je neuradno pridobila STA, predvideva vnovično uvedbo daljšega obdobja izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. DZ je januarja lani potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšali s 30 delovnih dni na 20 za posamezno odsotnost z dela in na največ 80 dni v koledarskem letu.

Zaradi skrajšanja obdobja prejemanja nadomestila v breme delodajalcev so se stroški za zdravstveno blagajno povečali za več kot 70 milijonov evrov na leto. Ob uveljavitvi predloga bi se tako obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, vnovič podaljšalo na 30 delovnih dni za posamezno odsotnost.

Pri določitvi višine največjega mogočega nadomestila, ki bo določen v višini 2,5-kratnika povprečne bruto plače, pa se uporabi podatek zadnje znane poprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto.

Poleg tega bi predlog zakona omejil pravice do zdravstvenih storitev zavarovancem, če bi se neporavnane obveznosti prispevkov povišale nad določen odstotek povprečne bruto plače. Poseben poudarek je na obdobjih izrednih razmer, ko bi predlog zakona zahteval obvezno vključevanje zdravstvenih delavcev v dežurno službo, prepoved dopusta ob naravnih nesrečah ter podaljšanje koncesij v zdravstvu za pet let.

Za oddajo pripomb le en dan

Predlog je sicer ministrstvo za zdravje po neuradnih informacijah STA v četrtek popoldne poslalo nekaterim deležnikom in jih prosilo za oddajo pripomb do petka – torej le en dan. Več deležnikov je izrazilo ogorčenje nad tako kratkim, zgolj enodnevnim rokom.

Zaradi nezadovoljstva mnogih deležnikov nad kratkim rokom, so tako v ponedeljek na ministrstvu rok podaljšali do prihajajočega četrtka. Ob tem je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel priznala, da so se v vsej pripravi morda nekoliko zakalkulirali. ”Seveda smo rok takoj, ko so nas deležniki opozorili, da je prekratek, podaljšali. Upam, da bo zdaj dovolj dolg, da bodo uspeli pregledati zakon, saj si želimo njihovih povratnih informacij, da jih bomo lahko tudi upoštevali pri nadaljnji pripravi,” je v izjavi za TV Slovenija po nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije dodala ministrica Prevolnik Rupel.

Foto: Zdravniška zbornica Slovenije

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je podaljšanje roka pozdravila. “Veseli nas, da bomo lahko pripravili bolj konstruktiven odgovor, kar se tiče nekaterih nomotehničnih stvari v zakonu, besedila kot takega, pa seveda tudi nekaterih, na prvi pogled zelo nejasnih določil,” je dejala ob robu ponedeljkove skupščine.

Predlog ob interventnih ukrepih vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo

Kot je za STA povedala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, so Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije kljub kratkemu roku v petek na ministrico za zdravje vseeno naslovili skupen odziv na predlagane rešitve, v vednost pa so ga posredovali tudi kabinetu predsednika vlade.

Združenje sindikatov je v dopisu izrazilo močno zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vključenosti socialnih partnerjev v oblikovanje predlaganih rešitev. Poudarili so, da bi morale tovrstne zakonske rešitve nastajati iz poglobljenega socialnega dialoga, ki bi omogočal razpravo in sooblikovanje predlogov zakona med socialnimi partnerji, a da do tega v tem primeru ni prišlo.

Sindikati so izpostavili, da je predlagani interventni zakon presegel okvire le interventnih ukrepov, vsebuje namreč trajne in sistemske posege v zakonodajo zdravstva. Posebej so nasprotovali določbam, ki predvidevajo omejitev nadomestil za bolniško odsotnost ter zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru neplačevanja prispevkov.

Poleg tega so izrazili pomisleke glede predlagane omejitve izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce v primeru naravnih ali drugih nesreč, saj jih ocenjujejo kot nesorazmeren poseg v pravico do letnega dopusta. Sindikati so predlagali tudi dodatne dopolnitve zakona, med drugim glede standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti, je še navajala STA.

Opozorila na pomanjkljivosti predloga interventnega zakona

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) je izrazila podporo predlogu zakona, ki omogoča financiranje stroškov tečajev in preizkusa slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce s strani delodajalcev. Kljub podpori pa predlagajo premislek, da bi omenjeni stroški bremenili proračun in ne delodajalcev.

Podali so pobudo, da bi nadzor nad znanjem jezika pri zdravstvenih delavcih izvajal Zdravstveni inšpektorat RS namesto inšpektorata, pristojnega za kulturo in medije, kot je trenutno predvideno, saj da ta inšpekcija ne izvaja nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Zbornica – Zveza tudi podpira podaljšanje določenih ukrepov, ki se nanašajo na začasno opravljanje zdravstvenih storitev in zahtevo po znanju slovenskega jezika za določene poklice v zdravstveni negi, ki sedaj veljata do konca tega leta, predlagajo podaljšanje do 31. decembra 2024.

Vendar pa so opozorili na pomembnost vključitve referenčnih medicinskih sester in medicinskih sester v patronažnem varstvu v dodatek za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, kar ni bilo vključeno v predlog zakona.

Omejitev višine bolniškega nadomestila nujen ukrep

Predlog zakona je sicer predviden za sprejemanje po nujnem parlamentarnem postopku. Na ministrstvu po besedah ministrice predvidevajo, da bo sprejet do konca leta. Predlog namreč med drugim podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo po ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Ministrica Prevolnik Rupel je ob tem še komentirala očitke deležnikov in sicer meni, da so s predlogom naslovili predvsem nujne ukrepe. Tako ocenjuje, da je tudi predlagana omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost v trenutnih razmerah nujen ukrep.

Ministrica za zdravje je na ponedeljkovi skupščini zdravniške zbornice izpostavila, kako ključen je zavzet in motiviran kader v zdravstvu ter napovedala pripravo sprememb, namenjenih olajšanju dela zdravnikov. Med predstavitvijo rešitev interventnega zakona je poudarila nekaj ključnih točk. Pri mladih zdravnikih naj bi omogočili opredeljevanje pacientov že v tretjem letu specializacije družinske medicine, poskrbeli bi za ustrezno nagrajevanje zdravstvenih delavcev v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjih, kar doslej ni bilo stalno priznano.

Vir: gov.si

Predlog zakona bi odpravil zgornjo mejo števila ponudb za delo v Sloveniji za zdravnike ter širil obveznost vključevanja v zagotavljanje dežurne službe in neprekinjene nujne zdravniške pomoči na vse zdravnike, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Načrtujejo tudi nov predlog zakona o digitalizaciji, ki bo omogočil centralizirano shranjevanje izvidov in slikovnega materiala, kar bo zmanjšalo nepotrebno ponavljanje preiskav.

Ministrica je omenila tudi pripravo splošnega dogovora v zdravstvu za prihodnje leto, ki po njihovem mnenju ni upošteval vseh usmeritev zdravstvene politike, zato so morali predlagani dogovor zavrniti. Glede čakalnih seznamov pa je še napovedala delo na protokolu, ki bo prinesel večje odgovornosti za paciente pri upoštevanju terminov, na katere so naročeni, ob tem pa razkrila analizo, ki kaže, da se trenutno kar 20 odstokov terminov odpove, je še poročala STA.