Balkonska sončna elektrarna je majhna in priročna, birokracije za vklop tako rekoč ni, vgradnja je preprosta. Slabosti pa so tri – za delovanje razsmernika je potrebna napetost iz javnega omrežja, morebitnih presežkov ni mogoče prodati in za namestitev na balkonu v stanovanjskem bloku je potrebno soglasje.
Kako deluje balkonska elektrarna
Za sončne elektrarne, ki jih namestimo na balkon, se pojavlja več različnih poimenovanj – balkonske fotovoltaike, mikro sončne elektrarne, elektrarne plug & play, zakonodajalec pa jih opredeljuje kot vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Te elektrarne iz energije sonca ustvarjajo električni tok, ki ga razsmernik pretvori v električno energijo, ki lahko napaja katerokoli električno napravo v gospodinjstvu.
Lastna, zelena in zastonj elektrika tako steče iz vtične sončne elektrarne prek, denimo, balkonske vtičnice do hladilnika, štedilnika, klimatske naprave oziroma do kateregakoli drugega porabnika, električni števec pa se ta čas vrti počasneje. Iz javnega elektrodistribucijskega omrežja se namreč odvzame toliko manj električne energije, kolikor se je proizvede na balkonu.
Pravzaprav gre pri balkonskih elektrarnah bolj za gospodinjsko napravo, ki proizvaja električno energijo, kot za sončno elektrarno. Tiste sončne elektrarne, ki se ponavadi vgrajujejo na strehe enostanovanjskih hiš, so namreč neprimerno močnejše, nekje med tremi in 20 kilovati, moč balkonske elektrarne pa je za zdaj s predpisom omejena na 600 vatov.
Prav iz manjše moči pa izhajajo številne prednosti balkonskih fotovoltaik. Za vgradnjo je potrebnih precej manj soglasij, če ste v stanovanjskem bloku, oziroma sploh niso potrebna, če ste v lastni hiši. Vgradnja je enostavna. Solarni panel – oziroma dva – se s posebnimi traki ali nosilci pritrdi na ustrezno površino, kabel z razsmernikom pa vklopi v vtičnico. Zaradi tega se lahko pri selitvi v drugo stanovanje balkonska elektrarna enostavno razstavi, vzame s seboj in vgradi na novi lokaciji.
Lahko se vgradi na balkon, fasado, vrt, streho ali nadstrešek
Idealna lega za vgradnjo balkonske elektrarne je katerakoli površina, ki je čim dlje in čim bolj obsijana s soncem. Najbolje je, da je orientirana na jug, jugozahod oziroma jugovzhod. Panel se lahko vgradi navpično, s čimer se omili poletna premočna obsijanost ter maksimira zimska, ko je obsijanost manjša. Pri slabših legah bi bilo treba za spodoben izkupiček povečati število solarnih panelov, kar pa zviša strošek nakupa in podaljša povračilno dobo. Zato je priporočljivo za vsako slabšo lokacijo ali orientacijo posebej preveriti, v kolikšni meri izkupiček upravičuje stroške nakupa oziroma kdaj se investicija povrne.
Solarni paneli balkonskih fotovoltaik so večinoma – z večjim ali manjšim odstopanjem – veliki meter krat dva metra, na voljo pa so tudi kvadratni paneli. To pomeni, da se lahko uporabijo kot paneli na balkonski ograji, seveda pa je tehnično enako dobra tudi namestitev na balkonsko steno, na teraso, na fasado in ne nazadnje na streho hiše, garaže ali nadstreška. Potrebna je le zunanja šuko vtičnica na pravem mestu, končno je treba kable estetsko zakriti. Ker številni balkoni v večstanovanjskih stavbah zunanje vtičnice nimajo, ne preostane drugega kot poklicati električarja, ki jo bo strokovno vgradil tja, kjer je potrebna.
Neprimerne lokacije za vgradnjo
Neprimerna mesta za namestitev balkonske elektrarne so vsa tista, ki so slabše obsijana s soncem. Tako se balkonske elektrarne ne splača namestiti:
- na balkonski parapet v loži ali balkonu,
- na fasadno steno, ki jo senči balkon v zgornjem nadstropju,
- vsepovsod, kjer fotovoltaične panele osenčujejo drevesa oziroma sosednje zgradbe.
Zasenčitev pri balkonskih sončnih elektrarnah precej slabše vpliva na proizvodnjo električne energije kot pri običajnih sončnih elektrarnah, ki se nameščajo na strehe. Izkoristek se namreč pri balkonskih elektrarnah poslabša precej bolj, če so delno zasenčene ali celo, če so le umazane. Zato jih je treba redno preverjati in iz solarnih panelov odstranjevati morebitno umazanijo, ki se nabere zaradi vsebnosti prašnih in drugih delcev v zraku oziroma ko jih onesnaži dež.
Koliko se sploh lahko privarčuje
Balkonske sončne elektrarne ob ugodni orientaciji in ob sončnih dnevih navadno proizvedejo dovolj električne energije, da pokrijejo spodoben delež osnovne gospodinjske porabe oziroma omilijo porabo ob konicah. Nezasenčen in proti jugu usmerjen vertikalno postavljen solarni panel z izhodno močjo 380 vatov lahko na leto proizvede približno 285 kilovatnih ur električne energije. Pri talni postavitvi (idealni kot je 35 stopinj) znaša letna proizvodnja 425 kilovatnih ur. Podatek velja za Ljubljano, na Primorskem bi znašala povprečna proizvodnja ob idealni postavitvi 510 kilovatnih ur in 352 kilovatnih ur ob vertikalni postavitvi. Za toliko pa se tudi zniža poraba električne energije iz javnega elektrodistribucijskega omrežja.
Taka količina električne energije približno ustreza, denimo, letni porabi hladilnika in pralnega stroja v gospodinjstvu z dvema osebama. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v lanskem četrtem četrtletju cena električne energije za gospodinjstva z vsemi davki znašala 0,17 evra za kilovatno uro. To pomeni, da z enim modulom na leto prihranimo od 48 do 87 evrov, odvisno od načina postavitve in osončenost lokacije. Pri dveh idealno orientiranih solarnih panelih bi letni prihranek na primer znašal do 174 evrov. Če se cena električne energije dvigne, se zviša tudi prihranek, velja pa tudi obrnjeno.
Če balkonska elektrarna proizvede več električne energije, kot je gospodinjstvo sproti porabi, gredo presežki v javno elektrodistribucijsko omrežje. Seveda neodplačno, distributer se z izjavo le zaveže, da bo presežke sprejemal. Teoretično in tudi praktično je sicer možno lastno elektriko tudi shranjevati, splača pa se za zdaj še ne.
Pričakovati je manj birokracije
Konec leta 2022 je bil sprejet Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije, ki našteva, kaj je treba storiti pred priključitvijo. Dva tedna pred vklopom balkonske elektrarne mora kupec svojemu distribucijskemu elektrooperaterju sporočiti datum priključitve in številko merilnega mesta ter priložiti izjavo o skladnosti proizvajalca naprave. Temu mora predložiti še kopijo navodila za montažo in priključitev, s čimer se dokazuje, da je zadoščeno tehničnim standardom in da delovna moč balkonske elektrarne ne presega 600 vatov. Ni pa treba čakati na prejetje soglasja, saj mora elektrooperater v dveh tednih le zagotoviti, da gospodinjskega odjemalca zaradi tega, ker bo morda v distribucijsko omrežje oddajal presežke električne energije, ne bo izklopil iz omrežja.
Še vedno pa imajo lahko težave vsi, ki bi balkonsko elektrarno želeli postaviti na svoj balkon v večstanovanjski stavbi. Trenutna zakonodaja namreč za to še vedno zahteva stoodstotno soglasje vseh lastnikov. Ker je to precej neživljenjsko, je vlada v obravnavo dala zakon, ki bo zdajšnje toge zahteve za postavitev fotovoltaik omilil oziroma omogočil koriščenje površin v večstanovanjskih stavbah za pridobivanje zelene električne energije. Za zdaj pa imajo balkonske elektrarne v stanovanjskih blokih enako usodo kot zunanje enote klimatizacijskih naprav ter individualne zasteklitve balkonov in lož, ki tako in drugače krasijo blokovske fasade.
Koliko stane in kdaj bo dobava
Na nemških spletnih straneh se da prebrati, da balkonska elektrarna s standardnim modulom ponavadi stane med 350 in 600 evri, a ker je trenutno povpraševanje zelo veliko in dobava komponent zamuja, so cene precej višje. Glede na izhodno moč se gibljejo od 700 do 1.500 evrov. Zalog skoraj ni, zato tudi peščica slovenskih ponudnikov ne dohaja povpraševanja in nekateri so na svojih spletnih straneh celo onemogočili naročila.
Ali bodo na voljo subvencije za lažjo dostopnost, še ni jasno. V Nemčiji so se kupcem približali tako, da so na balkonske elektrarne uvedli ničelno stopnjo davka na dodano vrednost. Ta v Sloveniji znaša 22 odstotkov.
V podjetju Energen so nam povedali, da ponujajo dve vrsti balkonskih elektrarn – težjo, kjer en modul tehta približno 23 kilogramov, in lažjo, kjer posamezni modul tehta le tri kilograme. Pri obeh bo mogoče izbirati med različno izhodno močjo oziroma med proizvodnjo 600 ali 300 vatov električne energije. Tudi pri njih ni zaloge, naročila za lažje balkonske elektrarne so začeli zbirati v začetku marca, omejeno število pa je bilo razgrabljeno takoj. Težja različica naj bi bila dobavljiva aprila, konec maja pa naj bi bilo na razpolago zadosti zaloge.
Ob izpadu električnega toka balkonska elektrarna ne deluje
Balkonska elektrarna v nasprotju s strešnim fotovoltaičnim sistemom za svoje delovanje potrebuje električno energijo iz omrežja. Razsmernik namreč za delovanje potrebuje napetost iz omrežja. Če zmanjka toka, se razsmernik iz varnostnih razlogov avtomatsko izklopi in se spet vklopi, ko se v javnem omrežju spet vzpostavi napetost. Zato balkonska elektrarna ne more biti rešitev za obdobje, ko javno elektrodistribucijsko omrežje ne deluje.
