Kor-net

Mladi na Koroškem si želijo več zabav, pogrešajo pa nočni javni potniški promet

D.K./STA
12. 4. 2024, 14.03
Posodobljeno: 12. 4. 2024, 14.09
Deli članek:

Na zaključnem dogodku projekta Koroška mreža podpornega okolja za mlade so poudarili, da mladi niso pasivni, saj se vključujejo v številne projekte in aktivnosti, se pa pri participaciji kažejo razlike med urbanimi in ruralnimi skupnostmi. Mladi na Koroškem si glede na ankete želijo več zabav, pogrešajo pa med drugim nočni javni potniški promet.

Anton Preksavec, župan Dravograda
Preksavec je izpostavil je številna prizadevanja občine za vključevanje mladih v aktivnosti na različnih področjih delovanja in dogajanja v občini.

V okviru dvoletnega, skoraj pol milijona evrov vrednega projekta Koroška mreža podpornega okolja za mlade KOR-NET, ki ga je financiral Norveški finančni mehanizem, so po koroških krajih odprli 13 delovnih postaj, vzpostavili Virtualni mladinski inkubator Koroške, izvedli več delavnic, taborov in mreženj ter uredili zbornik z izsledki in predstavitvijo modela aktivne participacije. Zbornik so predstavili na današnjem zaključnem dogodku projekta v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem.

Projekt, pri katerem sodeluje več partnerjev, si je za cilj postavil utrditi podporno okolje za mlade na Koroškem in zmanjšati beg možganov. Da je prav to, kako obdržati mlade v lokalnem okolju, eden večjih izzivov, je med drugim na okrogli mizi poudaril župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Izpostavil je številna prizadevanja občine za vključevanje mladih v aktivnosti na različnih področjih delovanja in dogajanja v občini ter se zavzel za to, da se dobre prakse povežejo in ponudijo mladim na regijski ravni.

Operativna vodja projekta KOR-NET Viktorija Barbič iz podjetje A.L.P. Peca je danes povedala, da si želijo tudi v smislu regijskega povezovanja v prihodnje nadgradili projekt in vzpostaviti neko partnerstvo za mlade. Mlade je treba po njenem mnenju že od malčkov dalje vzgajati v njihovi aktivnosti v lokalnem okolju in širše.

Da mladi predvsem potrebujejo to, da so slišani, pa je med drugim izpostavila Lucija Čevnik, ki deluje na področju osebnostne rasti. Mladi po njenih besedah nikakor niso neangažirani, res pa je, da morajo v aktivnostih začutiti smisel. Je pa glede na izkušnje dela z mladimi ocenila tudi, da bo duševno zdravje v prihodnje eden največjih izzivov mladinske politike.

"Raziskave kažejo, da so mladi, ki so vključeni v mladinsko delo, v velikem odstotku bistveno bolj pozitivno naravnani v življenju, kar je zelo pomembno. Mladi prek mladinskega dela dobivajo številne veščine, ki niso stvar formalnega izobraževanja, jim pa kasneje zelo koristijo pri njihovi nadaljnji, tudi poklicni poti," pa je med drugim dejala direktorica Urada RS za mladino Tina Kosi. Ocenila je, da so projekti, kot je KOR-NET, vedno zelo dobrodošli.

Zadovoljstvo, da je projekt KOR-NET prinesel pozitivno energijo in konkretne rezultate, je izrazila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Med drugim je izpostavila pomen programa Erasmus+, v katerem sodeluje tudi več izobraževalnih ustanov s Koroške.

Pri projektu KOR-NET je sodelovalo šest partnerjev. Poleg Dravita, pod okrilje katerega spada Mladinski center Dravograd in ki je bil vodilni partner projekta, so bili partnerji projekta še KMKC Kompleks Ravne, slovenjgraški zavod Spotur s tamkajšnjim MKC ter kot predstavnici gospodarstva Območna obrtno-podjetniška zbornica Ravne na Koroškem in podjetje A.L.P. Peca. Partnerska organizacija z Norveške je bila Bjerkaker LearningLab.