Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kot je za oddajo Ob osmih dejal Matej Ogrin z oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, so podnebne spremembe žrtev lastne počasnosti. "Generacije se rojevajo v svet, ki ga vzamejo za nespremenljivega. K sreči pa imamo meteorološke statistike in ti podatki ne lažejo. Podnebne spremembe so nas pripeljale do situacije, ko se nam mesec, ki je primerljiv s temperaturami izpred 30 let, zdi izjemno hladen. A če pogledaš število vročih dni na leto v Ljubljani v 80. letih, je bilo teh dni okoli 10. Letos smo ob koncu junija to kvoto že tako rekoč porabili. Povprečje za Ljubljano je v zadnjem desetletju okoli 30 vročih dni na leto."

Toplotni otoki

Toplotni otok je pojav, ko se v mestih zaradi drugačne strukture tal vzpostavi posebna klima in so temperature višje. Toplotni otoki so se pojavili že pred opaznimi podnebnimi spremembami, a postajajo vse izrazitejši. "Pri nas do močno opaznega pregrevanja prihaja v Ljubljani in Mariboru, v ostalih mestih je pojav omejen na središča." Najbolj izpostavljeni so najbolj pozidani deli mesta, kjer so barve temne. "Svetli odtenki pa povzročajo bleščanje, kar spet pomeni določen odboj."

Dr. Matej Ogrin. Foto: Radio Prvi
Dr. Matej Ogrin. Foto: Radio Prvi

Zaradi podnebnih sprememb bo pregrevanje vse večje, zato stroka namesto osredotočanja na hlajenje predlaga ukrepe za preprečevanje segrevanja mest, kjer živi vse več svetovnega prebivalstva. Težava so predvsem vroče noči, v katerih se telo ne more spočiti. Dlje časa traja vročinski val, več je obiskov zdravnikov in več je smrti.

Kot našteva Ogrin, je rešitev čim več zelenih, naravno drevesno in grmovno osenčenih, dovolj odprtih in vodnih površin. "Dobro je, če so ti 'zeleni klini' v mestu povezani, to ventilira mestno jedro, ga čisti in hladi." Hkrati bi morali ranljivim prebivalcem omogočiti, da se med vročinskimi valovi lahko umaknejo s teh območij ali si spremenijo dnevni ritem tako, da se izogibajo najbolj vročim delom dneva. "Te prastare oblike vedenja že dolgo poznamo na sredozemskih območjih, kjer so jih poimenovali z urami popoldanskega počitka, kot je siesta, itd."

Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Pri nas so sicer mesta majhna in niti približno v takšnem položaju kot velemesta zlasti v Aziji in Latinski Ameriki. "Zavedati pa se moramo, da v prihodnosti bo še slabše. Pogosto slišimo o večdnevnih vročinskih valovih, ko temperature ne padejo pod 30 stopinj v povprečju. V takih temperaturah se začnemo kuhati. Če se ne moremo hladiti – in vsi se ne morejo, je edina rešitev, da se ti ljudje umaknejo kam, kjer je klima takrat ugodnejša. V teh mestih govorimo o milijonih ljudi, ki bi se morali umakniti – to so pa težave, primerljive s poplavami, potresi … Tja gre naš planet zaradi globalnega segrevanja."

Kot poziva Ogrin, moramo vztrajati pri tem, da prebivalci soodločamo o kakovosti življenja v svojih mestih in tega ne prepuščamo peščici odločevalcev, zlasti če ti ne premorejo širše modrosti.

Celoten pogovor v oddaji Ob osmih, ki je tudi podkast.

Matej Ogrin: V vseh slovenskih mestih je prisoten učinek toplotnega otoka