Kolumna

Ne naši, ne vaši: strokovni naj bodo!

Dejan Karba
11. 6. 2022, 07.35
Deli članek:

Izvršna in zakonodajna veja oblasti sta v slovenski parlamentarno urejeni demokraciji nadoblast.

Osebni arhiv
Dejan Karba

Predsednik države je funkcijsko sicer tudi nekje tam, med Scilo in Karibdo, in ta, ki je predsednik trenutno, je funkcijo predsednika še izdatneje induciral na nepomembni privesek nadoblasti – blagor njegovemu nasledniku oziroma naslednici, kajti veliko dela bo imel/a s tem, da pozicijo predsednika države očisti pahorjanskega balasta in jo statusno okrepi.

Ko imaš pod kontrolo nadoblast, si slovenski kralj. Car. Si alfa in omega in si tisti, h kateremu stremijo vsi, torej prvo vozlišče države.

Miro Cerar, pošteni, a karizmatično preskromni politik, na piedestalu nadoblasti ni zdržal dolgo, še manj je tam obveljala beseda na videz suverene Alenke Bratušek oziroma Marjana Šarca, ki tega, da drži vse niti v svojih rokah, kljub igralskemu talentu ni zmogel več igrati. Ni šlo, in ker nikakor ni, se je na pozicijo prvega zavihtel predsednik  najmočnejše in najradikalnejše stranke v državi, Janez Janša, ki je v tretje vladal v stilu težkokategornika. Udarjal je in lomastil po vsem in povsod je nastavljal svoje; ni bilo pomembno, ali je človek dovolj pameten in sposoben za neko funkcijo, edino merilo je bila stoodstotna lojalnost oziroma »našost«. Nagravžno kadriranje je bilo to.

Pa je, tako to je, minilo tudi to tragično obdobje. Aprilske volitve so odplaknile Janšo in naplavile Roberta Goloba, ki je prek žgalne daritve, svoje dobro plačane državne službe, iz katere ga je frcnil prav absolutist Janša, postal slovenski alfa in omega. In je, kar se tiče kadrovanja, že v samem štartu oznanil, da bodo poslej posamezni ministri tisti, ki bodo odgovorni za strokovna zaposlovanja na svojih resorjih. Strankarska izkaznica pri tem ne šteje nič, prav nič, je napovedal Golob, in mediji so se hitro razpisali o kadrovsko-akreditacijskih svetih, nekdanjih strokovnih sitih, ter pri tem spomnili na čase Gregorja Golobiča in znameniti sedemčlanski KAS, ki je v gospodarstvo želel izstreliti le strokovne in kompetentne kadre, pa se je vmešala politika oziroma takratna stranka Zares, in je bilo s KAS-om konec.

Veliko poskusov zdravega kadriranja smo državljanke in državljani majhne države, kjer vsi poznajo vsakega, že doživeli in prav vsi politiki so, ko so stopili na pot prvega med enakimi, vpili, da bodo pa tukaj naredil red! Pa ga ni ne eden ne drugi, in res bi rad verjel Golobu, ker je na prvi pogled resnično drugačen od vseh predhodnikov, ima povsem drugačno energijo in poseduje neko za politika neznačilno sproščenost, ki s talentom pripovedovanja, ki ga prav tako ima, deluje kot lep obet.

Po grotesknem kadriranju na RTV, ki je potekalo vsem na očeh in kjer so Janševe ambicije v vlogo odgovornih postavile neodgovorne, nestrokovne in na neskončnih pašnikih »našosti« rejene posameznike, ki so potem odstavljali razmišljujoče ljudi, na njihova mesta pa vabili »naše«, navajene ždeti v tropu, ter po razdejanju Janševega kadrovskega vrtiljaka, ki je dve leti intenzivno lomastil po državni upravi in v njenih nadzorniških pozicijah, bi res prav prišlo, ko bi imel Robert Golob prav: da bo poslej v državi resnično obveljalo načelo strokovnosti in kompetentnosti.

Medtem ko desnosučni že jadikujejo nad Golobovo napovedjo in se zvijajo v stilu Milana Kreka, ki je dve epidemiološko zavoženi leti zgolj kimal in se udinjal Janši in njegovim nacističnim oficirjem, pri čemer ni bil sposoben niti tega, da bi ločil med odlokom in zakonom, je prav, da završi tudi na levem polu. Tudi tukaj se morajo priučiti ločevanja med raznimi strankarskimi kurirji, priskledniki in tistimi, ki resnično premorejo znanje, zavest, voljo, dobronamernost, strokovnost in poštenost.  Ker je tudi za časa levih vlad prihajalo do situacij, kot je ta: ko se je v enem od državnih zavodov za direktorsko funkcijo potegoval človek z izkaznico stranke, ki gravitira na desni pol, in so mu podporo dorekli tudi lokalni veljaki z izkaznicami levopolnih strank, ki so takrat sestavljale vlado, je kandidat za direktorja, ki mu je manjkal le še podpis resornega ministra, prejel klic. Iz Ljubljane. Glas na drugi strani mu je razložil, da kliče iz te in te stranke in da bo njihov minister podpisal te zadeve, brez problema, le vi boste, potem ko boste direktor, outsorsali čistilke in podpisali pogodbo s tem in tem podjetjem iz Ljubljane …

Tovrstnih potez mora biti konec, če res želimo, da Slovenija prosperira in se razvija v blago, mehko vzglavje za naše ljube potomce. Ajde, Robert Golob!