Četrtek, 2. 3. 2023, 13.22
1 leto, 1 mesec
Prosilci za azil zahtevajo izenačitev z begunci iz Ukrajine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,31
92
Člani Iniciative prosilcev za azil bi se radi srečali s predsednikom vlade Robertom Golobom, da bi lahko predstavili svoj položaj.
Prosilci za azil zahtevajo izenačitev z ukrajinskimi begunci in skrajšanje devetmesečnega roka čakanja na pravico do dela. V azilnih domovih živijo v ekstremni revščini in negotovosti, saj jih lahko v vsakem trenutku izženejo iz države, so člani iniciative prosilcev za azil Vič/Kotnikova/Logatec povedali na novinarski konferenci pred DZ.
"Na prste ene roke lahko naštejemo število odobrenih prošenj za azil v Sloveniji. Zanje sta edina možnost pobeg ali deportacija," je položaj prosilcev za azil opisal član iniciative Miha Blažič.
Večina prosilcev za azil je pripotovala čez Hrvaško
V času, ko v azilnem sistemu čakajo na odločitev o svoji prošnji za mednarodno pomoč, ne smejo delati, prejemajo pa le 18 evrov mesečne žepnine in živijo v ekstremni revščini. Blažič je glede tega izrazil zahtevo, naj se njihove pravice nemudoma izenači s pravicami ukrajinskih beguncev.
Položaj prosilcev za azil je na novinarski konferenci opisal član iniciative Miha Blažič.
Večina prosilcev za azil je pripotovala čez Hrvaško, tam pa niso ostali, ker jih tamkajšnja policija sistematično zlorablja. Tepe jih, jim krade, jih muči in trpinči, nato pa jih vrne v Bosno in Hercegovino, ne da bi jim omogočila prošnjo za azil, je dejal član iniciative in prosilec za azil N. C. A. "Nismo imeli druge izbire, kot da pribežimo v Slovenijo, kjer smo varni pred takšnim nasiljem," je dodal.
Prosilec za azil: Živimo v ekstremni revščini
"Lahko si predstavljate, kako pretreseni smo bili, ko nam je ministrstvo čez nekaj mesecev povedalo, da nas bo poslalo nazaj na Hrvaško," je še povedal N. C. A. Po njegovih besedah je notranje ministrstvo v nečloveške pogoje v preteklosti izgnalo več kot 35 tisoč ljudi, ko pa so končno priznali poročila o nasilju hrvaških policistov, pa se izgoni niso nehali, z njimi le čakajo dalj časa. "Ko se sprostimo, da smo končno na varnem, nam vročijo odločbe za deportacijo," je ponazoril.
Iniciativo sta s prisotnostjo na dogodku podprla poslanka Levice Nataša Sukič (na fotografiji skrajno levo) in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Prosilec za azil in član iniciative H. H. je dejal, da je sicer res, da imajo v azilnem domu posteljo in tri dnevne obroke, a vsakdo, ki bi si ogledal njihove nastanitve, bi sklenil, da živijo v ekstremni revščini. "Eni živimo v prenatrpanih sobah, polnih stenic, drugi v kontejnerjih sredi gozda. Naš običajen obrok je kos kruha, pol posušene klobase in jabolko," je navedel.
Pravica do dela
H. H. je zatrdil, da ne prosijo za višjo žepnino, temveč za pravico do dela, da lahko prispevajo k družbi med čakanjem na odločbe o mednarodni zaščiti ter se rešijo depresivnih učinkov življenja v "azilnem getu". Svojo prošnjo so naslovili na predsednika vlade Roberta Goloba v upanju, da mu bodo svoj položaj lahko predstavili na sestanku.
Člani Iniciative prosilcev za azil pravijo, da imajo v azilnem domu posteljo in tri dnevne obroke, a vsakdo, ki bi si ogledal njihove nastanitve, bi sklenil, da živijo v ekstremni revščini.
Iniciativo sta s prisotnostjo na dogodku podprla poslanka Levice Nataša Sukič in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Zadnji je povedal, da evropska direktiva, ki ureja področje pravice do dela prosilcev za azil, določa, da morajo članice to pravico omogočiti v roku devetih mesecev. Ob tem ni znal povedati, zakaj se je država v preteklosti odločila, da bo glede tega uveljavila zgornjo mejo, kot primer pa je navedel Švedsko, kjer imajo prosilci pravico do dela omogočeno že prvi dan.
Kompromisni predlog
Na ministrstvu za delo so po Juvanovih besedah zato pripravili kompromisen predlog, ki bi čas čakanja na pravico do dela skrajšal na tri mesece. Po njegovih informacijah bo vlada o njem odločala prihodnji teden.
92