Kljub visoki inflaciji dobri poslovni rezultati v obalno-kraški regiji

Obalno-kraško gospodarstvo je lani poslovalo bolje kot leta 2021, ko je gospodarstvo še okrevalo po covidu. Kljub visoki inflaciji je bila rast precejšnja. Neto čisti dobiček je lani znašal 264,2 milijona evrov, po skupnem neto čistem dobičku je ta regija zasedla šesto mesto med dvanajstimi slovenskimi regijami.

KOPER > Gospodarske družbe so v obalno-kraški regiji lani ustvarile skoraj 6,5 milijard evrov prihodkov, kar je 26 odstotkov več kot leto poprej. Povečale so se tudi povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega, in sicer za 158 evrov oziroma za 8,5 odstotkov v primerjavi z letom 2021. Bruto plača v obalno-kraški regiji je sicer še vedno nekoliko nižja od državnega povprečja. “Seveda ko govorimo o teh številkah, moramo všteti tudi lansko inflacijo, ki pa je bila 10,4 odstotna,” pa je opozoril vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja.

Na šestem mestu

Neto čisti dobiček je lani znašal 264,2 milijona evrov, v primerjavi z letom 2021, ko je znašal 221, 4 milijona evrov. Povečala se je tudi neto dodana v rednost, in sicer za 13 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Dodano vrednost v obsegu več kot 1,2 milijarde evrov je ustvarilo 3871 družb. Na državni ravni neto čisti dobiček obalno-kraško regijo uvršča na šesto mesto med slovenskimi statističnimi regijami. “Delež gospodarstva v obalno-kraški regiji predstavlja približno šest odstotkov državnega gospodarstva,” je dejal Kravanja.

264,2

milijona evrov je lani znašal neto čisti dobiček v obalno-kraški regiji

Glede na leto 2021 se je za pet odstotkov povečalo tudi število zaposlenih, največ se jih je zaposlilo v gostinski dejavnosti (enajst odstotkov).

Luka še vedno motor gospodarstva v regiji

Največ čistega dobička so ustvarile družbe v dejavnosti prometa in skladiščenja, sledijo jim družbe predelovalne dejavnosti in trgovinske dejavnosti. “Trgovinska dejavnost je v letu 2022 ustvarila nekoliko nižje dobičke, in sicer zato, ker na našem območju posluje večja gospodarska družba OMW, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov. Cene naftnih derivatov so bile lani zaradi regulacije cen nekaj časa precej nižje od nabavnih cen, tako da je družba poslovala z negativno maržo in temu primerno ustvarila slabšo dodano vrednost ter ustvarila slabši dobiček v primerjavi s preteklimi leti,” je pojasnil vodja koprske izpostave Ajpesa. “Sicer pa je na rezultate poslovanja v obalno-kraški regiji precej prispevala družba Luka Koper, ki ima s svojimi prihodki in konstantnim pozitivnim poslovanjem velik vpliv na gospodarstvo v tej regiji,” je dodal.

6,5

milijard evrov prihodkov so ustvarile gospodarske družbe v letu 2022, kar je

26

-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej

Gospodarsko najmočnejša je koprska občina

Največ gospodarskih dejavnosti v obalno-kraški regiji je na področju koprske občine, kjer te ustvarijo tudi največ neto čistega dobička in čez 50 odstotkov vseh prihodkov v regiji. Sledijo ji občine Piran, Izola in Sežana, kjer ustvarijo 10 do 15 odstotkov vseh prihodkov v regiji, medtem ko preostale občine, kot so Ankaran, Komen, Hrpelje-Kozina in Divača bistveno manj prispevajo h gospodarstvu. “Čeprav občini Hrpelje-Kozina in Divača veliko vlagata v obrtne cone in v razvoj obrtne industrije, za zdaj ni zaznati, da bi se družbam v teh občinah povečal obseg poslovanja v primerjavi z minulimi leti,” je še povedal Kravanja.

V Ajpesu sicer ugotavljajo, da je letno poročilo za lansko leto oddalo 2,6 odstotka manj poslovnih subjektov kot leta 2021. Razlog je v tem, da se vse več podjetnikov odloča za obdavčitev po normirani ureditvi in jim zato ni treba oddajati poročil.

158

evrov višje so bile povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega leta 2022

---