1. Kaj pomeni Biden za Naso in lunarne načrte?

Joe Biden leta 2011 kot podpredsednik čestita tedanjemu astronavtu Marku Kellyju. Biden bo najbrž naslednji državni poglavar in s tem tudi usmerjevalec prioritet vesoljske politike. Zdaj upokojeni astronavt Kelly pa je na listi demokratov uspešno kandidiral v ameriški senat in tako postal 4. astronavt, ki je bil izvoljen v kongres. Zanimivost: njegovo nasprotnico, vojaško pilotko Martho McSally je javno podprl nihče drug kot drugi človek na Luni, Buzz Aldrin. Foto: Nasa/David Lienemann
Joe Biden leta 2011 kot podpredsednik čestita tedanjemu astronavtu Marku Kellyju. Biden bo najbrž naslednji državni poglavar in s tem tudi usmerjevalec prioritet vesoljske politike. Zdaj upokojeni astronavt Kelly pa je na listi demokratov uspešno kandidiral v ameriški senat in tako postal 4. astronavt, ki je bil izvoljen v kongres. Zanimivost: njegovo nasprotnico, vojaško pilotko Martho McSally je javno podprl nihče drug kot drugi človek na Luni, Buzz Aldrin. Foto: Nasa/David Lienemann

Predsedniška tekma v ZDA je tema, ki se ji prejšnji teden praktično ni bilo mogoče izogniti. Tudi tukaj se ji ne moremo, saj pomembno vpliva na vesoljski sektor. Predsedniki Združenih držav določajo prioritete ameriški vesoljski agenciji Nasa, pogosto brišejo vesoljske programe predhodnikov in sejejo "svoje".

Kot kaže, Donald Trump in Mike Pence odhajata. Poudarki njunega
Kot kaže, Donald Trump in Mike Pence odhajata. Poudarki njunega "vesoljskega" mandata: preusmeritev od Marsa k Mesecu, priprava odmevnega programa Artemis, nadaljnja podpora komercialnim izvajalcem vesoljskih storitev, zanemarjanje opazovanja Zemlje. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Čeravno izid predsedniške tekme še ni zabetoniran, se zmaga nasmiha demokratu Joeju Bidnu. Kaj to pomeni za Naso, njene lunarne načrte in preostale programe?

Napovedi so tvegane, še posebej glede prihodnosti, pravijo. Glede na obstoječe podatke ni prav verjetno, da bi Biden odpravil Artemis in Naso preusmeril nazaj k Marsu. To bi bilo drago in politično tvegano. A nemogoče spet ni. Foto: NASA, ESA, the Hubble Heritage Team (STScI/AURA), J. Bell (ASU), and M. Wolff (Space Science Institute)
Napovedi so tvegane, še posebej glede prihodnosti, pravijo. Glede na obstoječe podatke ni prav verjetno, da bi Biden odpravil Artemis in Naso preusmeril nazaj k Marsu. To bi bilo drago in politično tvegano. A nemogoče spet ni. Foto: NASA, ESA, the Hubble Heritage Team (STScI/AURA), J. Bell (ASU), and M. Wolff (Space Science Institute)

Demokratski tabor je bil do zdaj skop z besedami. V poglavitnem volilnem dokumentu za leto 2020 (18. stran) so vesolje omenili le na kratko in precej splošno. Vseeno pa je mogoče razbrati nekaj potencialnih prioritet.

"Demokrati še naprej podpirajo Naso in so predani nadaljnjemu raziskovanju vesolja. Verjamemo, da bomo z vzdrževanjem duha raziskovanja, ki je poganjal Nasino raziskovanje vesolja s posadkami, poleg seveda znanstvenega, zdravstvenega proučevanja, tehnoloških novosti in izobraževalnih naporov, bolje razumeli domači planet in vesolje. V partnerstvu z mednarodno skupnostjo bomo okrepili podporo ameriški vlogi v vesolju skozi nadaljnjo prisotnost na Mednarodni vesoljski postaji, s tem pa tudi nadaljevanje znanstvenih in medicinskih inovacij. Podpiramo Nasine napore za vrnitev Američanov na Mesec in odhod dlje, Marsu naproti, s čimer bomo storili naslednji korak v raziskovanju Osončja. Demokrati smo nadalje za okrepljeno podporo Nasinih in NOAA-jevih misij za opazovanje Zemlje, da bomo bolje razumeli, kako podnebne spremembe vplivajo na domači planet."

Kaj je razvidno iz te politične latovščine?

Večjih pretresov ni pričakovati. Spremembe zagotovo.

Vizualizacija vesoljske ladje Orion in lunarnega pristajalnika Altair iz programa Sozvezdje. Orion je v spremenjeni obliki preživel, Altair je ostal le na prosojnicah. Menjavanje politikov in prioritet ni optimalno za vesoljske misije, ki zahtevajo stabilnost, a tako pač je. Foto: Lockheed Martin Corp.
Vizualizacija vesoljske ladje Orion in lunarnega pristajalnika Altair iz programa Sozvezdje. Orion je v spremenjeni obliki preživel, Altair je ostal le na prosojnicah. Menjavanje politikov in prioritet ni optimalno za vesoljske misije, ki zahtevajo stabilnost, a tako pač je. Foto: Lockheed Martin Corp.

Rdeča nit Sozvezdja in Artemis

Začnimo z najaktualnejšim Artemis. Program se trese, sama vrnitev na Mesec za zdaj ne. Za pojasnilo pa se je treba zakopati nekoliko dlje v zgodovino ameriških vesoljskih programov.

Vrnimo se na začetek tisočletja. Administracija Georgea Busha je pripravljala program Sozvezdje (Constellation). Načrt je bil megalomanski in z zgodovinskega vidika očitno prenapihnjen. Politika je Nasi naložila, naj gradi Mednarodno vesoljsko postajo, vrne človeka na Mesec in ga pošlje na Mars. Obenem. Vse to bi počeli z raketama Ares I in Ares V, ki bi temeljila na tehnologiji Space Shuttlov, in novo vesoljsko ladjo Orion. Razvoj je bil tako drag in počasen, da je Barrack Obama leta 2010 vse skupaj ukinil. Pod Obamo so se preusmerili proti Marsu. Spočeli so program "Naslednji veliki skok" oziroma Popotovanje do Marsa.

Namesto takih ameriških ... Foto: Nasa
Namesto takih ameriških ... Foto: Nasa

Zanj so znova namenili še nesojeno ladjo Orion, spet na podlagi obstoječih tehnologij Vesoljskih čolničkov pa začeli razvoj rakete SLS. Načrt je bil nerazdelan in "v oblakih" z zelo daljnosežnimi cilji, edini časovno oprijemljiv delček je bil odhod ljudi na bližnji asteroidek. Stroka ni bila navdušena.

... gledamo take kitajske podobe. Foto: Chinese Academy of Sciences
... gledamo take kitajske podobe. Foto: Chinese Academy of Sciences

Pa z letom 2016 pride Donald Trump, vse skupaj prečrta in sile preusmeri nazaj proti Mesecu, kamor naj bi se homo sapiensi vrnili leta 2028. Orion in SLS ostaneta v igri. Kmalu zatem ameriška politika, opozarjajoč na vse ostrejšo mednarodno konkurenco, Nasi zapove, naj vse to stori hitreje in letnico vrnitve na Mesec povleče na leto 2024. Nasa je nalogo sprejela, se je resno lotila in pripravila prvi konkreten, oprijemljiv in tudi v bližnji prihodnosti izvedljiv program: Artemis. Vanj je potegnila mednarodne partnerje, sklenila pogodbe z izvajalci in se vrgla v intenziven boj s kongresom za financiranje, ki ga je deloma dobivala.

Nejasna ostaja usoda Narodnega vesoljskega sveta, ki je bil obujen pod Trumpovo vlado, vodil pa ga je podpredsednik vlade Mike Pence. Vprašanje je, koliko je sploh koristil v zadnjih nekaj letih. Predstavniki so bolj ali manj imeli govore na raznih javnih prireditvah. Je pa morda dodana vrednost v tem, da je politično povezoval Naso in administracijo, s tem pa dvigal težo raziskovanja vesolja v širšem političnem mozaiku. Foto: NASA/Joel Kowsky
Nejasna ostaja usoda Narodnega vesoljskega sveta, ki je bil obujen pod Trumpovo vlado, vodil pa ga je podpredsednik vlade Mike Pence. Vprašanje je, koliko je sploh koristil v zadnjih nekaj letih. Predstavniki so bolj ali manj imeli govore na raznih javnih prireditvah. Je pa morda dodana vrednost v tem, da je politično povezoval Naso in administracijo, s tem pa dvigal težo raziskovanja vesolja v širšem političnem mozaiku. Foto: NASA/Joel Kowsky

Rdeča nit? Ne glede na politično usmeritev vodilnih zadnjih 20 let ZDA vleče v vesolje. In ne glede na politično barvo so vsi za (vsaj delno) uporabo že razvitih tehnologij. Nasa je močan delodajalec, veliko podjetij je odvisnih od raziskovanja vesolja s posadko. Ne demokrati ne republikanci si ne želijo izgubiti dragocenih glasov v pomembnih zveznih državah. Tudi pod Bidnom lahko torej računamo, da SLS in Orion ostajata. In tudi pod Bidnom bo Nasa zelo verjetno ostala osredinjena na Luno.

Program z imenom Artemis je samo konkretna manifestacija vrvenja in brbotanja ameriške vesoljske industrije, ki se vleče že 20 let. Ime se bo morda spremenilo, letnica 2024 zamaknila v drugo polovico desetletja, brbotanje bo ostalo. Demokrati so v zakonodajni veji oblasti napore podpirali, izražali so kvečjemu dvome o časovnici.

Tveganje: Politično in finančno

Denar za Naso odobrijo v ameriškem kongresu. Tam se soočajo številni interesi, ki presegajo zgolj dvopolno politiko. Foto: Reuters
Denar za Naso odobrijo v ameriškem kongresu. Tam se soočajo številni interesi, ki presegajo zgolj dvopolno politiko. Foto: Reuters

Edini dejavnik tveganja ostaja denar. ZDA hitro povečujejo svoj primanjkljaj, zdaj pa je udarila še epidemija, ki močno škoduje gospodarstvu. Kakršen koli poskus uravnoteževanja zveznega proračuna bo pritisnil tudi na Naso. Poleg tega program Artemis še ni polno financiran; razvoj pristajalnega modula se komaj začenja, zanj pa bo treba najti najmanj 16 milijard dolarjev, za celotno izvedbo programa Artemis pa do polovice desetletja "pokuriti" najmanj 30 milijard zelencev, ki v Nasinem proračunu še niso zajeti. Treba ga bo izdatno odebeliti, in to kmalu. Če se bo kje zataknilo, se bo tukaj. Artemis je sicer pred senatorskimi škarjami nekoliko zaščiten z mednarodnimi povezavami, Evropa, Japonska, Kanada, Avstralija, vsi nekaj prispevajo, in če bi se ZDA nenadoma umaknile, bi to škodovalo ugledu. Domnevamo lahko, da Biden, ki je bolj naklonjen "konvencionalnemu" pristopu do mednarodnih odnosov kot Trump, ne bo trgal niti.

Kako trdno demokrati stojijo za Artemis, se bo sicer pokazalo prav kmalu. Nasin proračun za naslednje leto še vedno ni sprejet. Nasa zakonodajalce zelo jasno opozarja, da v letu 2021 potrebuje 3,2 milijarde dolarjev, če naj se razvoj pristajalnikov pravočasno začne. Kongres je do zdaj odgovarjal s ponudbami, ki se raztezajo med 600 milijoni in milijardo, poroča SpaceNews. Kmalu se bo sestava zaradi volitev premešala in se nagnila nekoliko bolj proti demokratom. Načelna podpora iz njihovega zgoraj omenjenega dokumenta bo na natančno kvantificirani preizkušnji.

Mars je med cilji programa Artemis, a kot zelo oddaljena češnja na vrhu torte oziroma dodatek, če vse drugo uspe. Foto: Nasa
Mars je med cilji programa Artemis, a kot zelo oddaljena češnja na vrhu torte oziroma dodatek, če vse drugo uspe. Foto: Nasa

... vendarle Mars?

Obstaja pa še en scenarij, kjer obstoječe brbotanje industrije ne bo preveč zadušeno. Črtajo se pristanki na Luni. Ohrani se vesoljska postaja Lunarni portal. Priklopljeno na Portal se pri Mesecu počasi gradi večmodularno vesoljsko postajo, ki bo enkrat v prihodnjem desetletju šla okoli Marsa in nazaj. Delo za SLS in Orion je ohranjeno, stroški približno pod nadzorom.

Z neba Zemljo bolje spoznamo. Satelitska opazovanja domačega planeta omogočajo boljše prostorsko in kmetijsko načrtovanje, obvladovanje naravnih nesreč, razumevanje naravnih procesov in še marsikaj. Na fotografiji zaliv Winyah v ZDA. Zamazana reka onesnažuje okoliško morje in zavira razvoj fitoplanktona, temelja morskega ekosistema. Fotografijo je zagotovila Nasina opazovalnica v nižji Zemljini tirnici. Foto: Nasa
Z neba Zemljo bolje spoznamo. Satelitska opazovanja domačega planeta omogočajo boljše prostorsko in kmetijsko načrtovanje, obvladovanje naravnih nesreč, razumevanje naravnih procesov in še marsikaj. Na fotografiji zaliv Winyah v ZDA. Zamazana reka onesnažuje okoliško morje in zavira razvoj fitoplanktona, temelja morskega ekosistema. Fotografijo je zagotovila Nasina opazovalnica v nižji Zemljini tirnici. Foto: Nasa

Toda ta scenarij je preveč v oblakih, cilji so preveč oddaljeni, da bi bili oprijemljivi, javnost je že preveč bombardirana s sporočili o vrnitvi na Luno, vsaj približno nekje blizu ovratnika pa dihajo Kitajci z Rusi vred. Če bi se ZDA res preusmerile proti Marsu, bi izgubile drugo vesoljsko tekmo na Luno, s tem pa precej ugleda med svojimi državljani in v mednarodni skupnosti.

Več opazovanja Zemlje

Pod Bidnom se bo zagotovo okrepil program opazovanje domačega planeta. Namesto pošiljanja sond do Marsa, Jupitra in drugam lahko te postavijo na nebo Zemlje in natančno spremljajo, kaj se dogaja pri nas. In ker so demokratom podnebne spremembe zelo pomembne, se bo to področje, ki je do zdaj precej trpelo, znova dobilo zagon. Pod Trumpom so namreč zavirali razvoj številnih satelitov za opazovanje Zemlje, onemogočali začetek novih projektov, želeli so si to področje povsem brisati s seznama Nasinih nalog in ga omejiti izključno na agencijo NOAA.

Ohranili bodo Nasine izobraževalne napore, denar vračajo tudi nekaterim "črtanim" misijam, kot je teleskop WFIRST oziroma Roman (poglavje 7).

Bridenstine je presegel pričakovanja. Številni demokratom naklonjeni v vesoljskem sektorju so se zavzeli, da ostane na položaju. Foto: Nasa/Bill Ingalls
Bridenstine je presegel pričakovanja. Številni demokratom naklonjeni v vesoljskem sektorju so se zavzeli, da ostane na položaju. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Bridenstine zagotovo odhaja

Vsekakor se bo menjalo vodstvo Nase. Glavni administrator agencije, Trumpov nastavljenec Jim Bridenstine, se počasi poslavlja. Odhod je napovedal v pogovoru za revijo Aviation Week. Položaj bo zapustil tudi, če ga Biden pozove k nadaljevanju funkcije. "Pravo vprašanje je, kaj je najbolje za Naso kot agencijo in kaj je najbolje za ameriško raziskovanje vesolja. Za to potrebuješ nekoga, ki je tesno povezan s predsednikom ZDA. Nekoga, ki mu administracija zaupa, vključno z odborom kongresa [ki bedi nad financiranjem] in Nacionalnim svetom za varnost. Mislim, da nisem prava oseba za to pod novo administracijo," je povedal za revijo. Medij ArsTechnica sicer dodaja, da bi moral Bridenstine pakirati kovčke tudi, če bi Trump zmagal. Bil je namreč precej povezovalen in je hvalil svoje demokratske predhodnike. Bridenstinov mandat sicer po strokovnih medijih ocenjujejo izjemno pozitivno.

Raketa SLS znova drsi v prihodnost

Januarsko nalaganje prve stopnje SLS-a v veliko betonsko stojalo v Stennisu. Od takrat se ni veliko premaknilo. Foto: Nasa
Januarsko nalaganje prve stopnje SLS-a v veliko betonsko stojalo v Stennisu. Od takrat se ni veliko premaknilo. Foto: Nasa

Ključen element programa Artemis je raketa SLS, ki bo v najsilnejši različici do Lune lahko pognala 45 ton tovora. In ravno ta poglavitni element povzroča največ težav. Poleteti bi morala že pred dvema letoma, zamude pa se kar ne nehajo kopičiti. Zdaj poročamo o novem zatiku.

Za uspešno izstrelitev mora biti vse na vrhunskem nivoju. Medtem ko čakajo na raketo SLS, tehniki v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi vadijo vožno Premičnega izstrelitvenega stolpa, ki bo raketo popeljal iz stavbe do ploščadi. Foto: Nasa
Za uspešno izstrelitev mora biti vse na vrhunskem nivoju. Medtem ko čakajo na raketo SLS, tehniki v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi vadijo vožno Premičnega izstrelitvenega stolpa, ki bo raketo popeljal iz stavbe do ploščadi. Foto: Nasa

Prva stopnja SLS-a je že od januarja letos (poglavje 5) posajena v veliko betonsko stojalo vesoljskega središča Stennis. Tam čaka na t. i. prvi prižig (ang. green run), statično simulacijo osemminutnega poleta. Iskra kar noče preskočiti. Najprej jim jo je zagodla epidemija, nato orkansko obdobje in zdaj, ko je Nasa že začela novinarje vabiti na dogodek, je na pot stopila še ena prepreka. Našli so namreč tehnične napake v raketi, poroča medij SpaceNews. Eden izmed osmih ventilov, ki spušča vodik naproti četvorici motorjev RS-25, se je namreč na dozdajšnjih preizkusih "nenavadno" obnašal. Zamenjali ga bodo in nato vse skupaj znova preverili. Tako so prvi prižig prestavili na konec leta, po strokovnih medijih pa je brati, da je tudi ta čas preoptimističen. Nadalje, če bodo na prvem prižigu našli še kakšno dodatno napako – in to je precej verjetno – se bo cikel ponovil. Misija Artemis I tako najbrž ne bo poletela novembra 2021, kot je načrtovano. Vesoljska ladja Orion je sicer praktično pripravljena in na Floridi pričakuje svojo tovornico (poglavje 7).

Tudi Lunarni portal zamuja

Tako si umetnik predstavlja Lunarni portal s prihajajočim Orionom. Foto: Thales Alenia
Tako si umetnik predstavlja Lunarni portal s prihajajočim Orionom. Foto: Thales Alenia

Inšpektorjevo poročilo je dobro branje za vse, ki bi se radi poglobili v drobovje programa. Celoten, uradni Nasin oris programa Artemis pa je na voljo tukaj.

Nadaljni zapleti se kažejo pri odpravi, kjer bo šlo zares: Artemis III. Takrat naj bi se astronavti dejansko spustili do sivega prahu. A kako? Vesoljska ladja Orion je prešibka, da bi se sama vrnila iz nižje lunarne tirnice v višjo in se pognala proti domu. Tudi zato je Nasa vključila pripravo vesoljske postaje, imenovane Lunarni portal. Orion naj bi se priklopil nanj, ljudje bi se prekrcali v pristajalni modul ter izkoristili povratno vozovnico do Meseca. A kot kaže, tudi Lunarni portal ne bo pripravljen pravočasno. Nasa ima urad glavnega inšpektorja, ki preverja njene načrte, in ta je izdal nič kaj zadovoljno oceno. Navkljub Nasinim trditvam, da bo osnovna različica Portala pripravljena že leta 2023, ta po mnenju inšpektorja ne bo pripravljen za tretjo odpravo Artemis. Razlog tiči v nenehnih spremembah programa in zahtevah do podizvajalcev. Da bo zmeda še večja: Nasa je od začetka trdila, da je Portal nujen za odhod na Mesec, nekdanji vodja programa za polete s posadko Douglas Loverro je trdil (poglavje 3), da ne, in predlagal popravke, ki so znova raztegnili časovnico.

Za Evropo dobra novica je vsaj ta, da se zamude ne nanašajo na evropske module Portala (te bo izdelal Thales Alenia, poglavje 2), temveč izključno na ameriški del.

Inšpektor je še izračunal, da bo celoten strošek programa Artemis do leta 2025 znašal 86 milijard dolarjev (73 mrd. evrov).

Vse jasneje postaja, da je bil smisel ciljanja na leto 2024 v tem, da postane leto 2028 realnejše. Je pa vprašanje, ali bodo pristanke še uzrli zadnji še živeči veterani odprav Apollo.


2. Čakati bo treba tudi na vrnitev vzorca z Marsa

MRS bo ena najbolj ambicioznih robotskih misij raziskovanja vesolja do zdaj. Če bo dejansko izvedena. Foto: ESA/ATG medialab
MRS bo ena najbolj ambicioznih robotskih misij raziskovanja vesolja do zdaj. Če bo dejansko izvedena. Foto: ESA/ATG medialab

Tudi naslednje poglavje je v znamenju naraščajočih letnic.

Kdor računa na pristne vzorce z Marsa, je soočen z dobro in slabo novico.

Evropsko-ameriški program MSR (Mars Sample Return) je dobil zeleno luč neodvisnega nadzornega telesa. Ocenili so, da je načrt smiseln in izvedljiv, piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Slaba novica, ki iz sporočila za javnost umanjka: nadzorni odbor je mnenja, da je treba časovnico zamakniti, oceno stroškov odebeliti. Agenciji namreč načrtujeta izstrelitev pristajalnika in orbiterja leta 2026, odbor pa pravi, da sta letnici 2027 in 2028 realnejši, piše v poročilu. Račun pa je za tretjino večji pri 4,4 milijarde dolarjev (Nasa je sprva oglaševala tri milijarde).

MSR je ena najkompleksnejših planetarnih odprav vseh časov. Njen prvi del je rover Perseverance, ki je pravzaprav že na poti proti Marsu in bo tam pristal februarja prihodnje leto. Vozilo bo izvrtalo 31 vzorcev Marsa, jih zapečatilo v vsebnike in pustilo na tleh. Ti bodo počakali na Nasino misijo Sample Retrieval Lander. Iz njega bo prilezlo majhno vozilce Sample Fetch Rover, ki ga bo izdelala Esa. Roverček bo vsebnike nabral in jih naložil v pristajalni modul. Ta bo opremljen s trimetrsko raketo Mars Ascent Vehicle, ki bo vse skupaj ponesla v orbito Marsa v obliki žoge. Tam bo čakalo ogromno vesoljsko plovilo Earth Return Orbiter evropske izdelave, ki bo žogo ulovilo v posebno cev in preneslo v tovorno kapsulo, jo poneslo k Zemlji in jo odvrglo proti tlom.

Video: Ponazoritev MSR-ja

Ko smo že pri Marsu: obstoječi rover Curiosity je poslal svežo "razglednico" s sosednjega planeta. V visoki ločljivosti je na voljo tukaj (10 MB). Na tleh so vidne tri izvrtane luknje.

Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS


3. Esin vohljač tujih atmosfer meso postaja

Ariel bo zmožen preučiti ozračja večjih in toplejših eksoplanetov, kot Kepler-70b. Foto: Nasa
Ariel bo zmožen preučiti ozračja večjih in toplejših eksoplanetov, kot Kepler-70b. Foto: Nasa

Evropska vesoljska agencija (Esa) že ima na nebu teleskop, ki se ukvarja z zunajosončnimi planeti (CHEOPS). Opazovanja je uradno začel aprila letos (poglavje 6). A ta je precej specializiran, motri namreč že odkrite eksoplanete, izmeriti jim poskuša premer. O teh oddaljenih svetovih pa je treba izvedeti še marsikaj, zato agencija pripravlja serijo dodatnih "specializantov". Eden izmed njih je prihodnji vesoljski teleskop Ariel. Esa je do zdaj pripravljala načrte in glej, ugotovila je, da so dobri, odzvanja iz sporočila za javnost. Poslej se bo ukvarjala z udejanjanjem, torej dejansko izdelavo naprave.

Ariel bo izstreljen predvidoma leta 2029 na prihodnji raketi Ariane 6. Analiziral bo kemično sestavo ozračij zunajosončnih planetov (le tistih večjih in bolj vročih, Zemlji podobnih žal ne bo videl). V vidni in infrardeči svetlobi naj bi preučil okoli tisoč tarč.


4. Rogozin: Ruska supertežka raketa bo prekašala vso konkurenco

Izstrelitev Sojuza MS-17 14. oktobra 2020. Foto: Roskozmos
Izstrelitev Sojuza MS-17 14. oktobra 2020. Foto: Roskozmos

Vodja ruske vesoljske korporacije Dimitrij Rogozin je napovedal, da bo naslednja ruska supertežka raketa Jenisej zanesljivejša, učinkovitejša in cenejša kot katera koli primerljiva raketa drugih narodov, poroča TASS.

Prvi polet Jeniseja je predviden za leto 2028. Raketa bo po napovedih zmožna v nižjo Zemljino tirnico ponesti 103 tone tovora, do Meseca pa 27 ton. Prav Jenisej naj bi ponesel kozmonavte proti Mesecu leta 2028, ko bo predvidoma povsem pripravljena vesoljska ladja Orel (Oryol). TASS še poroča, da se bo prvi polet Orla brez posadke zgodil leta 2023.


5. Indija končala "suho" obdobje

Prizor z lanske izstrelitve PSLV-ja. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS
Prizor z lanske izstrelitve PSLV-ja. Foto: NASA/JPL-Caltech/MSSS

Po daljšem koronskem premoru se med izstrelitvenike vrača Indija.

V soboto ob 10.41 po našem času je z Vesoljskega središča Satiša Dvana izstrelila raketo PSLV. Ta je po 15 minutah v "ciljno orbito" oddala satelit EOS-01 in še devet manjših sopotnikov, sporoča indijska vesoljska agencija ISRO.

EOS-01 je namenjen opazovanju Zemlje, pripomogel bo pri kmetijstvu, gozdarstvu in upravljanju naravnih nesreč, sporočajo Indijci. Devet preostalih satelitov prihaja iz Litve, Luksemburga in ZDA.

Po poročanju portala SpaceNews je EOS-01 končal na 575 kilometrih višine.

Video 1: Posnetek dogodka

Video 2: Alternativni zorni kot

Video 3: Odprtje radijske antene

Raketa PSLV je visoka 44 metrov in široka 2,8 metra. Ima štiri stopnje, dve na trdo, dve na tekoče gorivo, in še stranske potisnike na trdo gorivo. Tokrat so uporabili različico PSLV DV z dvema stranskima potisnikoma. Namenjena je izstrelitvam v polarno soncesinhrono tirnico do višine 600 kilometrov, kamor zmore z največ 1,7 tone tovora. Prvič je poletela leta 1993, od 51 misij sta bili dve neuspešni. Med drugim so jo uporabili za začetek poti Čandrajana-1 do Meseca leta 2008 in Mangaljana do Marsa leta 2013. Znana je po rekordni izstrelitvi leta 2017, ko je naenkrat v vesolje ponesla kar 104 satelite, leta 2010 pa je kot prva opravila hkratno izstrelitev desetih satelitov.

Indijska raketa je predtem nazadnje poletela decembra lani, prav tako PSLV. Nato jim jo je zagodel prvi val epidemije covida-19. Indijska raketna industrija se je vmes za nekaj časa preusmeria v izdelavo medicinskih predihovalnikov (poglavje 5).


6. Krstni polet zasebne kitajske rakete CERES-1

V soboto ob 8.12 po našem času je z izstrelišča Juiquan na severozahodu Kitajske poletela raketa CERES-1 (Gušenšing-1). V načrtovano tirnico je oddala satelit Tianqui-11, piše kitajska tiskovna agencija Šinhua.

Gre za prvi polet rakete, v zadovoljstvo zasebnega podjetja Galactic Energy. CERES-1 v nižjo Zemljino tirnico zmore 350 kilogramov, v soncesinhrono 230. Prve tri stopnje so na trdo gorivo, četrta kuri tekoče.

Kitajska zadnja leta poskuša razviti trg domačih, komercialnih izstrelitvenih ponudnikov za konkurenco na mednarodnih trgih. Na domačem tako ali tako prevladujejo državne rakete Dolgi pohod.

Podjetje razvija še PALLAS-1, ki v nižjo orbito pretovori do štiri tone.


7. Atlas V zanesljivo dostavil vojaški satelit.

Atlas V se počasi poslavlja, zamenjal ga bo novejši Vulcan, ki je še v razvoju. Foto: ULA
Atlas V se počasi poslavlja, zamenjal ga bo novejši Vulcan, ki je še v razvoju. Foto: ULA

Več fotografij s te izstrelitve je na voljo tukaj.

ULA je še petič letos izstrelila polagoma poslavljajočo se raketo Atlas V.

Raketa je v petek ob 23.13 po našem času poletela s Cape Canaverala na Floridi in v nebo pravilno dostavila ameriški vojaški satelit NROL-10, o katerem ni veliko znanega.

Misija je bila sprva predvidena že za 3. november. Večkrat so jo preložili zaradi težav s talno infrastrukturo.

To je bil 86. polet Atlasa V in 141. polet raket družbe ULA. Vsi so bili uspešni.

Video: Posnetek dogodka


8. FOTO: Spirale in supernove

Osvetje NGC 1015. Foto: ESA/Hubble & NASA, A. Riess (STScl/JHU)
Osvetje NGC 1015. Foto: ESA/Hubble & NASA, A. Riess (STScl/JHU)

Pričujoči posnetek galaksije NGC 1015 je naredil vesoljski teleskop Hubble.

NGC 1015 je t. i. spiralna galaksija s prečko. Je 118 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Kita. Lepo so vidne zunanje spirale z desetinami milijard zvezd in notranja struktura iz žarečih plinov, pa tudi zvezd. Na sredini je zelo verjetno supermasivna črna luknja, ki skozi "prečko" sesa material navznoter, pri tem pa sproža rafal rojstev novih zvezd.

Sorodna novica Prehitra širitev vesolja bega znanstvenike, kaže na še neznano fiziko

NGC 1015 je tudi dom supernove SN2009ig, odkrite leta 2009. Vidna je kot svetla pika desno zgoraj od središča. Pričujoča supernova je tipa la, zelo pomembno nebesno telo, s katerim astronomi merijo razdalje po vesolju. Prav z njihovo pomočjo odkrivajo presenetljive lastnosti kozmosa (več na povezavi desno).

Tudi domača Galaksija je spiralna galaksija s prečko.


9. Boj proti praznini: Ko 0 postane 1

Sorodna novica Boj proti praznini: Ko 0 postane 1

Slovenski astrofizičarki Dunja Fabjan in Maruša Žerjal sta izdali novo epizodo vesoljskega podkasta Temna stran Lune. Nekaj več o tem tudi na nedavnem gostovanju Dunje Fabjan v MMC-jevem podkastu Številke.

"Čaka nas ena sama praznina, ki jo znanstveniki imenujejo kot toplotna smrt. Premalo se zavedamo, da imamo danes neskončno srečo, da se lahko ozremo v nebo in občudujemo polno nebo, ki nam pripoveduje ogromno zgodb, vključno z začetkom in koncem. Vesolje se širi, nekoč bodo razdalje med nami tako ogromne, da z zemeljske površine ne bo več mogoče uzreti nobene svetlobe, ki bi nam prinašala namige o usodi (seveda, če bo Zemlja takrat še obstajala). Zvezdne porodnišnice bodo nekoč prenehale delovati, zagospodarile bodo črne luknje, ki bodo – spet še precej pozneje – izparele. Ostala bo večna tema, večna praznina, v kateri ne bo niti ene same spremembe, ki navsezadnje definira in osmišlja čas." Tako o povezavi med vesoljem in osmišljevanjem obstoja razmišlja MMC-jev novinar Slavko Jerič. Več na zgornji povezavi.


10. SKOK V ZGODOVINO: Prva sonda v tirnici drugega planeta

Ena prvih fotografij, nastalih v orbiti Marsa. Foto: Nasa
Ena prvih fotografij, nastalih v orbiti Marsa. Foto: Nasa
Mariner 9. Foto: Nasa
Mariner 9. Foto: Nasa

14. novembra 1971 je človeštvo prvič uspešno poslalo sondo v tirnico okoli katerega koli drugega planeta. Takrat je namreč Nasina sonda Mariner 9 vstopila v orbito okoli Marsa. Pri tem je za las prehitela sovjetski sondi Mars 2 in Mars 3, ki sta prispeli le nekaj tednov pozneje.

Pomorščak 9 je pobral lovoriko, ni mu pa uspelo dodobra fotografirati površja planeta, kot je bilo načrtovano. Zagodel jo je globalen peščeni vihar, iz katerega je molel le 21 kilometrov visoki ognjenik Olympus Mons. (Podoben vihar je lani ugonobil rover Opportunity.) Sonda je delovala do oktobra 1972 in v tem času proti Zemlji poslala 54 milijard bitov znanstvenih podatkov in 7329 posnetkov planeta. Vse to je postorila z računalnikom, ki je lahko sproti shranil le 512 besed.

Po ugasnitvi so jo ohranili v tirnici, ki bi morala biti stabilna 50 let. To pomeni, da bo Mariner 9 na Mars padel predvidoma čez dve leti.

Sestrska sonda Mariner 8 je zaradi odpovedi vrhnje stopnje rakete Centaur padla v morje.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Staro medijsko poročilo o Marinerju 9

PRIHAJAJOČE IZSTRELITVE

Ponedeljek, 16. 11., ob 01:27Falcon 9 – Crew Dragon – Odprava Crew-1
Ponedeljek, 16. 11., ob 2.44Electron – Return to Sender
Torek, 17. 11., ob 2.52Vega – SEOSAT Ingenio
Sreda, 18. november, – Falcon 9 – NROL-108
Sobota, 21. 11.,Falcon 9 – Sentinel 6