Nataša Pirc Musar je peta po vrsti in prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije na tem političnem položaju. Analizo prvega leta njenega delovanja je za Radio Slovenija strnil analitik in novinar Aleš Kocjan.

Kocjan meni, da se Pirc Musar v političnem prostoru skuša uveljaviti kot predsednica vseh državljanov in kot relevantna nosilka državnih politik. Da se bo jasno opredeljevala do aktualnih problemov v družbi, je napovedala že med predvolilno kampanjo in ob nastopu mandata. V tem je morda najbolj očitna razlika med njo in njenim predhodnikom Borutom Pahorjem.

Politični komentator in urednik Domovine Rok Čakš je za Radio Slovenija dejal, da se Nataša Pirc Musar kot predsednica v prvem letu ni preveč izpostavljala oziroma ni bila preveč izpostavljena. Hkrati pa ni bila povsem neopazna. "Mislim, da je glede na funkcijo, ki jo zavzema, ujela pravo razmerje, koliko se vključevati v politični prostor in koliko ne."

Prvo leto njenega mandata lahko označimo tudi kot leto učenja, dodaja politolog in analitik Aljaž Pengov Bitenc. "Gotovo ji ni bilo lahko, že zaradi inherentnega seksizma, s katerim presojamo slovensko politiko, v kateri je moškim vnaprej odpuščeno dosti več kot ženskam. Četudi je delala napake, za katere mislim, da jih sama pri sebi tudi priznava, je poštena ugotovitev, da je vsako napako naredila le enkrat."

Med napakami in zdrsi so najbolj negativno odmevale ponesrečene izjave o položaju zamejskih Slovencev. Najprej izjava, da so glede slovenske manjšine v Avstriji odnosi med državama urejeni, nato pa še o tem, da je domovina zamejcev v Italiji Italija. "Tu se je zelo hitro naučila, kakšni so detajli, kakšni so dolgoročni slovenski strateški interesi, neodvisni od vsakokratnih nosilcev oblasti," dodaja Pengov Bitenc.

Kocjan dodaja, da se je javnost zelo kritično odzvala na to, da je prav predsedničin urad predlagal ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev. Ne glede na to, da je to anomalija v sistemu plač tistih, katerih funkcije so povezane z mandatom, se je mnogim zdelo neprimerno, da je predlog prišel prav z njene pisarne.

Predsedničin odnos do vlade

Analitiki menijo, da kljub napetostim, ki se pojavljajo med uradom predsednice in kabinetom predsednika vlade Roberta Goloba, vzpostavlja dialog z vlado. Po drugi strani pa komentator Rok Čakš opaža, da kljub ideološki sorodnosti z aktualno vlado, Pirc Musar ohranja kritično distanco do dela ministrske ekipe, kar se mu zdi posebej pomembno ob tem, da ima izvršilna oblast zaradi velikega števila glasov v parlamentu veliko politično moč. "Zato je vsaka neodvisna institucija, ki je lahko kritična do oblasti, pomembna. Pirc Musar je znala to distanco vzpostaviti, se postaviti po robu ali na drugačno stališče, kot predsednik vlade. Najbolj tipičen primer je Tatjana Bobnar, ki je prišla v nemilost predsednika vlade, potem ko je odstopila kot ministrica za notranje zadeve, in jo je Pirc Musar sprejela v svoj urad," spomni Čakš.

Za konec še spomnimo, da je nekaj jasnih sporočil namenila vladi v nagovoru državnemu zboru pretekli teden, ko je politiko pozivala k odgovornemu vodenju države in spomnila, da ljudje pričakujejo od nje transparentno delovanje in uresničevanje reform v dobro vseh, torej krepitev kakovostnih dostopnih javnih storitev, zlasti zdravstva, je še sklenil Aleš Kocjan.