Nič več skrivanja: nov medijski zakon predvideva razkritje povezanih podjetij, lastništva ter virov financiranja

Ministrstvo za kulturo je predlog novega zakona o medijih dalo v javno razpravo 12. decembra lani.

Prevladujoči ali monopolni položaj v medijskem prostoru že sama po sebi pomenita manj medijskih glasov, v predlogu opozarjajo njegovi avtorji. Če ima en medijski lastnik v lasti več medijev, denimo televizijo, tiskani medij in več spletnih medijev, ti mediji namreč kljub navidezni raznolikosti zaradi več medijskih kanalov govorijo z enim medijskim glasom. Raziskave so pokazale, da vsi mediji v lasti enega lastnika zastopajo enake ali zelo podobne politike in interese, so dodali.

Predlog z namenom, da bi preprečili prekomerno medijsko lastništvo, predvideva nov medijski register. V njem bo mogoče poiskati aktualne podatke o formalnih in dejanskih lastnikih medijev, o državnem oglaševanju in prejetih državnih pomočeh. V njem bo lahko vsak poiskal informacijo, kdo je odgovoren za ključne poslovne in uredniške odločitve določenega medija.

Po raziskavi evropskega centra za medijski pluralizem in medijsko svobodo (CMPF) o medijskem pluralizmu v digitalnem času za leto 2023 je Slovenija na področju tržnega pluralizma v skupini 21 držav z oceno visokega tveganja. Zaseda 6. mesto. Ocena največjega tveganja pa je na Madžarskem.

Ocene nizkega tveganja ni dobila nobena država, med državami z oceno srednjega tveganja pa ima oceno najnižjega deleža tveganja Nemčija.

Med kazalci, ki jih upoštevajo pri oceni tveganja na področju tržnega pluralizma, je preglednost medijskega lastništva. Slovenija je med devetimi državami z oceno visokega tveganja. V tej skupini so še Albanija, Ciper, Finska, Madžarska, Romunija, Španija, Češka in Nizozemska.

Pri presoji koncentracije bo med drugim upoštevana uredniška neodvisnost

Po predlogu bi prepovedali koncentracijo v medijih, ki bistveno ogroža javni interes na področju medijev. Pri presoji koncentracije bi upoštevali več okoliščin, denimo obstoj raznovrstne in neodvisne ponudbe splošno informativnih programskih vsebin na različnih platformah in zagotovljenost uredniške neodvisnosti.

Koncentracijo v medijih bo treba po predlogu priglasiti Agenciji za varstvo konkurence (AVK), če je letni promet pri izdajanju medijev prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu v Sloveniji presegel 500.000 evrov. Prav tako jo bo treba priglasiti AVK, če dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem in se dejavnost ustanovljenega podjetja nanaša na izdajanje medija ter jo je podjetje dolžno priglasiti v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.

V postopku presoje koncentracije v medijih je predlagano, da Nacionalni svet za medije, ki ga predvideva predlog, agenciji posreduje predhodno mnenje o presoji posledic koncentracije v medijih za javni interes na področju medijev.

Gounalakis: V Nemčiji se zasebnim televizijskim programom ne splača kršiti zakona

Po izkušnjah iz Nemčije na področju zasebnih televizijskih programov je dober zakon lahko porok za to, da kršitev s prekomerno koncentracijo lastništva praktično ni. Komisija za ugotavljanje koncentracije na medijskem področju, ki deluje na področju zasebnih televizijskih programov, nima težav z morebitnimi kršitelji zakona, ki omejuje prekomerno koncentracijo lastništva v medijih, je zagotovil vodja komisije Gounalakis, ki je bil v ponedeljek med gosti posveta o medijski zakonodaji v organizaciji ministrstva za kulturo.

"Če bi lastnik kršil zakon o koncentraciji medijev, bi izgubil dovoljenje za izvajanje televizijske dejavnosti. To bi bila najhujša kazen zanj. Čisto preprosto," je poudaril v pogovoru za STA.

Kot je spomnil, kršitelju sicer po zakonu ostane na voljo še pritožba na sodišče. A v praksi vsi dosledno spoštujejo zakonske določbe. V 25 letih so izdali le eno odločbo, s katero so odvzeli dovoljenje.

Komisija kot merilo pri presoji koncentracije lastništva upošteva delež gledalcev

Komisija pri presoji koncentracije lastništva kot merilo upošteva delež gledalcev, ki ga mesečno dosegajo televizijski programi posameznega lastnika. Pri tem mejo predstavlja ena tretjina gledalcev. Če ima lastnik denimo pet programov, ki skupno dosegajo več kot dovoljeno tretjino gledalcev na mesec, to pomeni, da je koncentracija prekomerna. "Potem se mora lastnik odločiti, ali bo en program prodal ali pa bo izgubil dovoljenje," je jasen Gounalakis.

Lastnik programa, ki prosi za dovoljenje ali njegovo podaljšanje, mora komisiji podati informacije o virih financiranja. Brez tega mu ne izdajo dovoljenja. Informacije o povezanih podjetjih pa komisija medtem ima. "Te informacije so objavljene na spletni strani komisije. Nihče jih ne more skriti. Nihče," je opozoril.

Sicer pa komisija pri odločanju o tem, komu bo dala dovoljenje, ne potrebuje predhodnih mnenj drugih organizacij. "Pri svojem delu se opira na zakon, ki je jasen," je izpostavil.

Monitoring medijskega lastništva na Kosovu razkril skrivanje podatkov

Na Kosovu pomen preglednosti medijskega lastništva med drugim poudarja novinarski kolektiv, ki je nedavno izvedel monitoring medijskega lastništva v tej državi. Ta je pokazal, da lastniki večinoma skrivajo podatke o lastništvu medijev in virih financiranja. Kar 80 odstotkov lastnikov ni želelo dati teh podatkov, je za STA dejal član kolektiva Kreshnik Gashi, ki je prav tako sodeloval na ponedeljkovem posvetu.

Poleg tega po njegovih besedah nočejo razkriti, kdo sprejema ključne odločitve v mediju. Ta oseba je bila lahko namreč v preteklosti aktivna v politiki in se morda želi v politiko spet vrniti.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord