V letno poročilo namreč pridejo le priporočila, ki jih z naslovniki ne morejo razrešiti med letom, je dejal.

Po besedah Svetine je varuh lani obravnaval 6000 zadev in ugotovil več kot 200 kršitev. Veliko pobud se je nanašalo na neodzivnost, pogosto pa tudi na aroganco javnih organov.

Javni organi se morajo zavedati, da imajo pojasnilno dolžnost in morajo posameznicam ter posameznikom odgovoriti v razumnem roku, je poudaril varuh. V primeru ministrstva za kulturo so tako obravnavali pobudo, pri kateri ministrstvo v povezavi z vlogo za pridobitev izjemne pokojnine na področju kulture pobudniku ni odgovorilo od leta 2015, torej kar sedem let. Tudi varuhu je ministrstvo odgovorilo šele, ko jim je za zadevo poslal urgenco, je dejal Svetina.

Na več področjih primanjkuje tudi usposobljenega kadra, kar pomembno vpliva na zmanjševanje kakovosti življenja posameznikov. "Na številne takšne in tudi druge izzive opozarjam že od začetka svojega mandata, a številna naša priporočila že leta ostajajo neuresničena," je opozoril.

Na podlagi dejavnosti v preteklem letu je varuh podal 83 novih priporočil. Ob tem Svetino skrbi podatek, da je bilo od 75 priporočil, ki se nanašajo na vlado oziroma njene resorje, zavrnjenih kar 10 priporočil. Vsa zavrnjena priporočila se nanašajo na ranljive skupine, od tega kar osem na pravice invalidov, je poudaril.

Vsako leto narašča tudi število neizvršenih odločb ustavnega sodišča. Konec leta 2022 jih je bilo že 28, je dodal. Nesprejemljivo je, da se katero koli ranljivo skupino odriva na rob družbe in ne upošteva njenih z ustavo zagotovljenih pravic, meni Svetina.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes je v imenu vlade pojasnil, da si vlada in njeni resorji prizadevajo uresničiti varuhova priporočila, vendar da so omejeni s tem, kar je mogoče v določenem obdobju storiti.

V imenu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je sicer zavrnilo največ varuhovih priporočil, je državni sekretar Igor Feketija dejal, da je na varuhove pomisleke odgovoril že na petkovi seji odbora DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Takrat je med drugim povedal, da varuhova priporočila obravnavajo z vso resnostjo.

Na področju zdravja je Svetina opozoril, da zavarovanci nimajo enakega dostopa do zdravnika, kar se kaže tudi v nesprejemljivo dolgih čakalnih vrstah. Posebej pereče je pomanjkanje družinskih zdravnikov, zdravnikov specialistov, pa tudi zdravstvenih delavcev.

Tega se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marjana Pintarja zavedajo. Problematiko rešujejo predvsem s štipendiranjem študentov, ki se odločijo za specializacijo družinske medicine, in z odpiranjem trga, kar pa ni preprosto, saj gre za reguliran poklic.

Varuh je v letu obiskal tudi 98 krajev odvzema prostosti in opravil tematske obiske sedmih domov starejših, z namenom ugotovitve načina varovanja na oddelkih za stanovalce z demenco. Po njegovih ugotovitvah osebe varovanega oddelka še vedno ne morejo samostojno zapustiti in so torej zadržane brez ustrezne pravne podlage. "Na to hudo kršenje osebne svobode opozarjamo že osem let," je dejal Svetina.

Poslanec SDS-a Dejan Kaloh je med razpravo dejal, da varuhova priporočila sicer niso pravno zavezujoča, a da so kljub temu pomembna. Ministrstva je pozval k tvornosti pri odpravljanju teh krivic.

Priporočila so po mnenju poslanke Svobode Tamare Kozlovič vsekakor koristna, predlagala pa je, da naj varuh ministrstvom še dodatno pomaga s konkretnimi predlogi, kako naj priporočila uresničijo.

Po razpravi je Svetina poudaril, da je v letno poročilo varuha težko priti, saj da vanj pridejo le tisti, s katerimi skozi leto ne morejo uskladiti zadeve. "Če vztrajajo pri svojem in se nočejo premakniti, potem mi damo to priporočilo in pričakujemo, da ga bo DZ sprejel ter bo postalo zavezujoče," je dejal.