SPLETNE PREVARE

"Tukaj Markos s 700 milijoni," ali pa Monica, vdova in milijonarka, ki nima otrok ...

Neva Železnik/revija Jana
7. 1. 2023, 20.31
Deli članek:

Po elektronski pošti sem v letošnjem letu dobila vsaj dvajset pisem s podobno vsebino.

Pixabay
Ali res veste s kom komunicirate na spletu?

Eno je bilo, denimo, takšno: »Sem gospa Monica Roberto, Švedinja, ki živim na Slonokoščeni obali. Sem vdova in imam raka v zadnji fazi. Po pokojnem možu sem podedovala 5, 5 milijona dolarjev. Nimam otrok. Zato hitro potrebujem zvesto osebo, kot ste vi, ki bi lahko ta sredstva porabila za humanitarno delo v skladu z mojimi navodili. Ko prejmem vaš odgovor, vam bom dala nadaljnja navodila, kako in kdaj boste prejeli omenjena sredstva.«

Toda! Preden »dobrotnica« nakaže obljubljeno vsoto, ji je treba na njen bančni račun nakazati vsaj tisoč ali več evrov. In ko to morda storiš, milijonov seveda ni od nikoder ... Kup podobnih sporočil mnogi prejemamo na svoj elektronski naslov iz dneva v dan. Svetovni splet postaja lovišče za najrazličnejše kriminalce z vsega sveta. Njihov cilj je en sam: z lažnimi obljubami iz čim več naivnih ljudi izžeti denar ali se pa dokopati do njihovega bančnega računa in ga izprazniti.

NLB – ne pošiljajte podatkov! 

Najpogosteje prejmemo pismo, podobno temule: »Pred kratkim smo opravili pregled vašega računa, in zaradi nekaterih zlonamernih dejavnosti kartic Visa/Mastercard/Maestro ne boste več mogli dvigovati svojega denarja ali plačevati s svojo bančno kartico. Če želite še naprej poslovati z nami, nas kontaktirajte in nam sporočite vse podatke: vaš transakcijski račun in geslo.«

Nataša Grah, svetovalka v kontaktnem centru NLB: »Lažna spletna mesta bank so videti skoraj tako kot prava, saj nepridipravi uporabljajo pravi ali na prvi pogled zelo podoben logotip, zato nekateri nasedejo. Gre za poskus prevare, saj naša banka podatkov nikoli ne pridobiva na tak način. Vsem prejemnikom tovrstnih sporočil zato svetujemo, da povezave, pripete v sporočilu, ne odpirajo, sploh pa ne delijo svojih gesel in osebnih podatkov z nikomer.« Če je kdo svoje podatke že posredoval, naj čim prej pokliče na telefonsko številko 01 477 20 00, saj delajo na tem telefonu 24 ur na dan sedem dni na teden in pomagajo ljudem iz zagate.

Paket je prevara

Če dobite na dom obvestilo Pošte Slovenije, ki vas vabi, da prevzamete paket, ki ga niste naročili in za katerega morate odšteti od 3,50 do 400 ali več evrov, tudi tega seveda ne storite! Matej Šoba, vodja marketinga in korporativnega komuniciranja pri Pošti Slovenije: »Cilj lažnih elektronskih sporočil je finančno oškodovanje prejemnika, tako da pošiljatelj pridobi podatke o plačilni kartici in jih zlorabi. Pri tem se zlorablja tudi dobro ime Pošte Slovenije. Če je v sporočilu navedena sprejemna številka, jo lahko stranke preverijo na spletni strani sledenje.posta.si ali v klicnem centru (080 14 00, info@posta.si) in se tako prepričajo, ali pošiljka obstaja ali ne. Če ne obstaja ali sprejemna številka ni navedena, zahtevano pa je plačilo vnaprej, gre zagotovo za prevaro.«

Sicer pa Pošta Slovenije v nobenem primeru ne zahteva plačila vnaprej. »Poštnina oz. odkupnina in morebitni drugi stroški se vedno plačajo ob prevzemu paketa, neposredno pismonoši, na poštnem okencu, paketomatu ali na drugem prevzemnem mestu.« Več informacij je na voljo na spletni strani https://www.posta.si/spletne-prevare. Občasno pošiljajo podobno vsebino tudi v imenu slovaške pošte. Očitno tudi tuji zlikovci ne ločijo Slovenije od Slovaške.

Ljubezenska spletna prevara

Sleparji, v glavnem so moški, prežijo na žrtve tudi na spletnih portalih za zmenke in lahko izbrskajo elektronske naslove žrtev s pomočjo Facebooka in Messengerja ter drugih spletnih forumov. Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, pojasnjuje, da se storilci pri romantičnih goljufijah po e-pošti ali telefoni pogovarjajo dlje časa, tudi več mesecev, s čimer ustvarijo globlji odnos s potencialno žrtvijo. »V nekaterih primerih se oškodovanke (običajno gre za starejše ženske) dejansko zaljubijo v storilca, ki se jim predstavi s fotografijo postavnega vojaka, zdravnika, delavca na naftni ploščadi ipd. In ko storilci presodijo, da je zaupanje dovolj visoko, začnejo zaprošati za denar ter nakazila na tuje transakcijske račune, pod pretvezo nakupa letalske vozovnice za prihod v Slovenijo, plačilo davka za paket večje vrednosti, ki naj bi ga poslali na naslov oškodovanke, ipd. Pri tovrstnih prevarah se velikokrat zgodi, da oškodovanke zaradi sramu zadev nato sploh ne prijavijo policiji.« Lani so na policiji obravnavali 40 primerov s skupnim oškodovanjem kar okrog 540.000 evrov, letos pa so prejeli 27 prijav s skupnim oškodovanjem okrog 750.000 evrov!

Zlorabljajo tudi policijo

Nekateri smo po elektronski pošti dobili celo grožnjo Zveznega policijskega uradaki ga pri nas sploh ni, da nas bodo prijavili policiji in javno naznanili, ker gledamo pornografske filme. To bodo storili, če jim ne bomo nakazali določene vsote denarja na določen račun. »Takšna sporočila nimajo nobene zveze s slovensko Policijo. V svojem e-dopisu so zlorabili podobi Europola in slovenske Policije, kot podpisnika pa pogosto tudi lažno navedli vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava Policija predlaga, da takšna elektronska sporočila označite za nezaželena in jih brez pomisleka izbrišite tudi iz izbrisane pošte.  

»Omamne ponudbe«

Zgodi se, da vam prevaranti ukradejo geslo vaše e-pošte, če je preveč preprosto. Potem lahko začno preko vas pošiljati na stotine reklamnih e-sporočil in vam zablokirajo računalnik. Kaj storiti? Takoj pokličite operaterja in spremenite svoje geslo. So tudi goljufi in razni akviziterji, ki delujejo po spletu ali osebno. Predvsem starejšim in nemočnim drago prodajajo stvari, ki jih sploh ne potrebujejo. In so goljufi, ki s pomočjo vaših podatkov, če jim jih razkrijete, na vaše ime najamejo posojilo ali kako drugače nezakonito poslujejo v vašem imenu. Četrti pa naivnim ljudem, ki se ne spoznajo na naložbe, a bi radi na hitro obogateli, obljubljajo dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini itd. Če padejo na limanice, navadno izgubijo del prihrankov ali celo vse.

Sekunda za razmislek

Erina Borovič iz programa ozaveščanja Varni na internetu Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT: »Žrtev prevare lahko postane prav vsakdo, izobraževanje je zato glavni način, s katerim lahko število prevar zmanjšamo. Čeprav program ozavešča najširšo javnost, je poseben sklop vsebin namenjen malim podjetjem, obrtnikom in samostojnim podjetnikom, ki so v zadnjih letih priljubljena tarča napadalcev. Ker zaposleni nimajo ustreznih znanj in veščin, so napadalci pogosto uspešni.«

V ta namen so na podlagi 25-letnih izkušenj na SI-CERTu zasnovali brezplačni spletni tečaj Varni v pisarni. Učna platforma preprosto, razumljivo in vizualno privlačno predstavi uporabnikom osnove informacijske varnosti in glavna spletna tveganja, ki ciljajo na zaposlene. Najširši javnosti in podjetjem v Sloveniji tako zagotavlja brezplačno storitev izobraževanja zaposlenih o informacijskih varnosti.

Mnoge spletne prevare bi lahko uspešno preprečili, če bi pred izdajanjem svojih podatkov ali celo nakazovanjem denarja malo razmislili. Sumljivo naj bo že to, da so takšna lažna obvestila običajno napisana v slabi slovenščini in izjemno slabo oblikovana! Neznancem ne izdajajte ničesar, in sicer ne osebno, ne po elektronski pošti, ne po telefonu! Vaši podatki, kot so osebno ime, naslov, telefonska številka, e-poštni naslovi, rojstni podatki itd., naj ostanejo tujcem skriti. Vsako sumljivo pošto ali številko telefonskega klica pa izbrišite ali zablokirajte, če se le da! Nadlegovalce lahko prijavite tudi policiji.