Sorodna novica Zlata straniščna školjka Trumpu ponujena kot alternativa za Van Goghovo krajino

Do preboja je prišlo po tem, ko je policija podatke posredovala Službi državne obtožbe (UK Crown Prosecution Service – CPS), kar bi lahko torej vodilo do morebitnih obtožb proti sedmim osumljencem, je poročal The Sun. "Nekaj posameznikov je še zmeraj na prostosti, medtem ko poteka preiskava v zvezi s tem primerom. Datoteka z dokazi je pri CPS-ju, da se sprejme odločitev o morebitnih obtožbah," je za omenjeni časopis sporočila lokalna policija.

Italijanski umetnik Maurizio Cattelan je svojo zlato straniščno školjko pomenljivo naslovil Amerika. Četudi gre za umetniško delo, je bila priključena na vso potrebno napeljavo in je delovala, obiskovalci Blenheimske palače pa so z njo oziroma na njej lahko preživeli tri minute.

Z njeno krajo je v Blenheimski palači, ki deluje kot muzej, nastala tudi znatna škoda zaradi poplave, ki jo je povzročila pretrgana vodovodna cev. Pred tamkajšnjo namestitvijo je bila školjka del razstave v muzeju Guggenheim v New Yorku. Vse od kraje septembra 2019 je še zmeraj niso našli in seveda obstaja verjetnost, da so jo že pretopili.

Nesojena usoda zlatega stranišča v Beli hiši
Stvaritev je bila dodatne slave deležna po inavguraciji Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Po precej uveljavljeni navadi si lahko ameriški predsedniški pari namreč izposodijo znane umetnine za olepšanje Ovalne pisarne, svojih zasebnih ali drugih prostorov Bele hiše. Tako sta si na primer Kennedyjeva od Smithsonove ustanove izposodila Kadilca Eugèna Delacroixa, Obamova, ki imata raje abstraktno umetnost, pa sta si izposodila dela Marka Rothka in Jasperja Johnsa.

Guggenheimov muzej je sicer zavrnil Trumpovo prošnjo, da bi mu za zasebne prostore v Beli hiši posodil sliko Vincenta van Gogha iz leta 1888, na kateri je upodobljen moški, ki se s psom sprehaja po zasneženi pokrajini francoskega Arlesa. Kot alternativno opcijo mu je ponudil Cattelanovo straniščno školjko iz čistega zlata, vendar je takratni predsedniški par ni sprejel.

Cattelan je po ropu za časopis The New York Times dejal: "Amerika je bila en odstotek za 99 odstotkov in upam, da je še zmeraj. Želim biti pozitiven in mislim, da je kraja nekakšna akcija, ki jo je navdihnil Robin Hood. Želim si, da je šlo za potegavščino." Dodal je, da je šlo sicer za smrtno resno zadevo, četudi "celo malce nadrealistično, saj je bil predmet kraje vendarle stranišče".

"Disruptivni" pristop k umetnosti
Sicer je Maurizio Cattelan znan po skulpturah s pogosto močnim učinkom na gledalca. Njegovo najbolj znano delo je La nona ora (Deveta ura) iz leta 1999, s katerim je upodobil na tleh ležečega papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Naslov se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Plastiko, ki je izzvala škandal, je dražbena hiša Christie's dve leti pozneje prodala za slabih 900 tisoč dolarjev, kar bi danes naneslo okoli 820 tisoč evrov.