Čudovita poroka
Povsem jasno je, da gre za nadaljevanje 'čudovitega', o čemer piše v svojih knjigah Jamie McGuire – in če se še spomnimo, se je nekako pričelo s Čudovito polomijo (Bautiful Dissaster). Obstajajo seveda tudi druge knjige iste avtorice, npr. Čudovita pozaba (2015) in sploh še vsa ostala njena dela, ki se pričenjajo kot nekaj čudovitega. Končajo pa pogosto drugače.
Če se še spomnimo: prvi film je govoril o napeti ljubezenski zgodbi med dekletom Abby Abernathy (Virginia Gardner), ki je pobegnila pred očetom in preteklostjo ter se skupaj s prijateljico Americo Mason (Libe Barer) odpravila na fakulteto, ki je daleč od njenega rojstnega kraja. Abby se je izogibala vsemu, kar bi jo lahko spravilo v težave ali pripeljalo nazaj na stara pota. Toda tam je bil tudi Travis Maddox (Dylan Sprouse), ki ga je spoznala. In sedaj se ta polomija nadaljuje – v poroko. Abby in Travis se po nori noči v Vegasu zbudita zmedena, mačkasta in – na njun šok – poročena! Torej počneta to, kar bi naredila vsaka študentska mladoporočenca, ki se komaj poznata: gresta na medene tedne v Mehiko s svojimi najboljšimi prijatelji in družino – vendar: ali je ta poroka njuna usoda ali le še ena katastrofa?
Tudi ta film je naredil Roger Kumble in tudi ta film je kar predvidljiva romantična komedija. Ne moremo sicer zatrditi, da je tako sočen, kakor je bil prvi del (Čudovita polomija), vendar ima v sebi precej znanih in klišejskih replik, na katere pač stavi. Lako smo torej popolnoma mirni, da bodo šle po zlu vse stvari, ki morajo iti in lahko smo tudi prepričani, da obstajajo nevidni zakoni narave, ki (vsaj nekatere) stvari postavijo spet nazaj na svoja mesta.
Vsekakor pa je film nekakšna uvertura v svet skupnega življenja mladih ljudi, ki bi lahko morda bolje živeli drug brez drugega, kakor pa drug z drugim, vendar se tudi najboljše polomije lahko spremenijo v nepredvidljivo dobre življenjske kombinacije. Če že ne drugače, pa vsaj kot primer dobre, čudovite in napačne prakse.
